Grahek: Primerjava Slovenije in Cipra je nesmiselna

Tako Grahek kot Sibil sta poudarila, da je primerjava nemogoča in nesmiselna, Grahek pa je še dodal: "Primerjava je nesmiselna, ker ima Slovenija svoj scenarij, ki je dovolj grozljiv in sam po sebi vodi v zlom gospodarstva in javnih financ na daljši rok."

Tudi Sibil je povedal, da se nam tako ciprski scenarij ne more zgoditi, saj imamo v Sloveniji drugačne težave. Smo pa na posvetu velikokrat slišali besedo špekulanti.

"Banke so odraz podjetij" Predvsem je težava, kot je poudaril predsednik uprave SID banke, da so naša podjetja kapitalsko podhranjena, hkrati pa so njihovi lastniki kapitalsko prešibki, da bi lahko dokapitalizirali svoja podjetja. V tak položaj smo se pahnili, ker smo v času, ko je bilo dovolj denarja, zadolževali za potrošnjo in za privatizacijo, zdaj pa nimamo od kod jemati za vračilo denarja. "Banke so odraz podjetij," je še dodal Silvan Sibil.

Nujno pridobiti dodaten kapital Nujno je pridobiti dodaten kapital, kar lahko storimo s prodajo dobrega premoženja, z domačim varčevanjem, s tujimi naložbami, razprodajami ali podržavljanjem podjetij. Nujno pa je narediti načrt izvedbe z ustanovitvijo kavdrilaterale: vlada, Banka Slovenije, GZS, Združenje bank Slovenije.

Nova razvojna paradigma Silvan Sibil je še poudaril, da bi morali razmisliti o novi razvojni paradigmi, ki bi morala temeljiti na razvojnosocialnem modelu, ne več, tako kot imamo zdaj, socialnorazvojnem modelu.

Naložbe, ki ne prinašajo dobička Finančni analitik Andraž Grahek pa je povedal, da je Slovenija očitno izgubila svoje tradicionalne vlagatelje in je zdaj v rokah špekulativnih. Tudi on je opozoril na težavo, da smo preveč denarja, ki smo ga dobili s posojili, namenili porabi: "Ko se je možnost zadolževanja ustavila, se nam je ustavila tudi rast. Veliko naložb je bilo, ki ne prinašajo dobička, da bi lahko zdaj vračali posojila."

Razmisliti o podpori pri mehanizmih stabilnosti Grahek je tudi opozoril, da bomo zdrsnili v prepad, če bomo predolgo zanikali svoje težave. Da bi preprečili tovrsten scenarij, moramo razbremeniti javne finance, razmisliti in napraviti scenarijsko analizo o tem, da zaprosimo za podporo pri mehanizmih stabilnosti, konsolidaciji, krčenju in optimizaciji državnega modela bančništva, potrebna je infuzija sveže krvi, nadaljevati moramo strukturne reforme in postopno zmanjševati delež odhodkov proračuna v BDP.

Odpis dolga v zameno za svežo injekcijo kapitala Po prenosu slabih terjatev z bank na slabo banko je treba po njegovem mnenju vzpostaviti model privatizacije podjetij v težavah, ki bo temeljil na načelu odpis dolga v zameno za svežo injekcijo kapitala strateškega lastnika. Ta bi moral prevzeti popoln nadzor nad podjetjem in bi moral biti sposoben refinancirati vse finančne obveznosti ob vstopu.

Kaj narediti, da se izognemo ciprskemu modelu? Goran Novkovič iz GZS pa je predstavil nekaj ukrepov, kako se izogniti ciprskemu modelu, in sicer je treba na novo reformirati trga dela, nujni sta nova reforma pokojninske zakonodaje in zdravstvena reforma.

Sanirati je treba bančni sistem, kar najhitreje, racionalno in pregledno. Enako je treba poskrbeti za odpravo kapitalskega krča v podjetjih in nadaljevati sanacijo javnih financ.

Poslovno okolje se mora izboljšati s privatizacijo, zmanjšati bremena davkov in visokih dajatev, ne pa uvajati novih, ter zagotoviti pravno državo.

Novo rast bomo dosegli, če odpravimo ovire za zagon strateških investicij, omogočimo neposredne tuje investicije in če bomo odločno podprli najboljše izvozne programe.

Vse to bo Slovenija dosegla, če bo upoštevala nabor ukrepov, ki jih je pripravil GZS pod imenom 46+, ta vsebuje 63 ukrepov in 10 ključnih smernic. Cilj GZS je, da bi agenda 46+ postala projekt vlade in/ali predsednice vlade.