Gospodarska gibanja: Razprodaja?

Povečanje tujih naložb V Sloveniji bo razveselilo nasprotnike nacionalnega interesa in različne mednarodne institucije, ki že dolgo ponavljajo mantre o premajhnih tujih naložbah in o absolutni koristnosti prodaj premoženja tujcem, je še v publikaciji zapisal Mencinger. Bodo prodaje zagotovile večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva? Kot pravi Mencinger, naj bi prodaje zagotovile konkurenčnost slovenskega gospodarstva, mu prinesle znanje, tehnološki napredek in nova delovna mesta, preprečile neupravičeno bogatenje in socialno razslojevanje ter zagotovile prelom z "umazano" socialistično preteklostjo.

S prodajo tudi konec s tajkunstvom S prodajo naj bi tudi dokončno obračunali s tajkunstvom, ki naj bi bilo nerazdružljiva sestavina nacionalnega interesa. Končno se bo pokazalo, da so imeli prav tisti ekonomisti in njihovi glasniki, ki so vsakršen dvom v absolutno koristnost prodaj nemudoma proglasili za neumnost domačijskih ekonomistov, podobno kot so za "fiziokratsko" neumnost donedavno proglašali dvome v koristnost finančnega "poglabljanja", novih finančnih produktov in borze.

Slovenija se bo tako končno uvrstila, kamor naj bi sodila, piše Mencinger, to je med ostala nekdanja socialistična gospodarstva, v katerih o njihovi usodi bolj ali manj odločajo lastniki multinacionalk, predvsem bank in finančnih institucij, ki so praktično v celoti v tuji lasti. Tej uvrstitvi se je Slovenija sicer dolgo upirala; vse do leta 2004 kar uspešno. Finančno poglabljanje med 2005 in 2008 pa je, kot kaže, dokončno opravilo tudi z nacionalnim interesom.

Razlogi za slovensko krizo in posledice privatizacije

Mencinger navaja, da gre prave razloge za slovenske posebnosti zdajšnje krize v primerjavi s krizami drugje sicer iskati v privatizacijskem modelu, ki je z delitvijo certifikatov in pidi ustvaril lastnike premoženja, ki jih zanimajo le kapitalski dobički, torej vsakokratna borzna vrednost podjetja, namesto lastnikov družb, ki jih zanima dolgoročna uspešnost podjetja, vsakokratna borzna vrednost pa jim je malo mar, saj podjetja ne prodajajo.

Posledice razdelitvene privatizacije so dolgo časa ostajale prikrite, slovenska privatizacija je tudi zato veljala za uspešno. Deloma tudi, ker večina novih kapitalistov svojega s certifikati pridobljenega proizvodnega bogastva ni uspela že pred krizo pretvoriti v potrošnjo.

Prodaja ali razprodaja slovenskega premoženja?

Slovenija je bila v preteklosti previdna pri prodajah premoženja, posebno finančnih institucij, ostala je edina nova članica, ki je bila po deležu podjetij v tuji lasti mnogo bolj podobna državam stare kot državam nove Evrope. Zdaj se bo znašla v situaciji, ko bo premoženje prodajala oz. razprodajala, ker ji drugega ne bo preostalo.

Podatki o gibanju tujih neposrednih naložb v novih članicah EU najbrž dovolj zgovorno kažejo, da so časi za prodajo in pridobivanje strateških lastnikov slabi. To pa še ne pomeni, da zaplenjenih delnic, ki jih imajo banke, in delnic, ki jih imajo zadolženi investicijski skladi, po zelo nizkih ne bo mogoče prodati. Zelo verjetno pa je, da bodo njihovi kupci različni finančni skladi in "tuji tajkuni", še piše Mencinger.

Zelo verjetno je, da bodo kupci zaplenjenih delnic, ki jih imajo banke, in delnic, ki jih imajo zadolženi investicijski skladi, različni finančni skladi in "tuji tajkuni", še piše Mencinger.