Torek, 5. 7. 2022, 13.31
1 leto, 9 mesecev
Golob bi kupil pšenico. Kmetje: Država naj plača več od konkurence.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,41
34
Letos je v Sloveniji s pšenico zasejanih dobrih 28 tisoč hektarjev površin, kar je nekaj manj kot v preteklih letih. Na teh površinah bi lahko pridelali od 140 tisoč do 150 tisoč ton pšenice, kar bi pomenilo od 80- do 90-odstotno pokritje domačih potreb. Ker pa vse pšenice ne porabimo za kruh, smo 60-odstotno samooskrbni.
Kmetje pričakujejo, da jim bo vlada čim prej predstavila izhodišča ob napovedanem ukrepu odkupa slovenske pšenice. Trenutno ne vedo, kako se bodo oblikovale cene ter ali bo pšenico odkupovala država ali tržni odkupovalci in bodo potem dobili kakšen dodatek, so na dogodku Žetev pšenice povedali predstavniki Panvite in njihovi kooperanti.
Žetev pšenice je skupina Panvita pripravila v času intenzivne žetve. Poželi so tretjino pridelka, približno štiri tisoč ton, večina ga je že v skladiščih. Član uprave in direktor družbe Panvita Kmetijstvo ter predsednik sekcije za kmetijska podjetja pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Branko Virag je ob tem opozoril, da so v negotovosti, ker ne poznajo podrobnosti o odkupu, ki ga načrtuje vlada.
Prehranska varnost bo zelo pomembna in jasno je, da moramo vsi skrbeti za to. Nekatere države so že ukrepale v to smer. Hrana se bo še dražila, poceni hrane, kot pred letom, ne bo več, cikel visokih cen za potrošnika pa bo trajal vsaj leto dni, do nove žetve, je posvaril Virag.
Slovenija 60-odstotno samozadostna
Letos je v Sloveniji s pšenico zasejanih dobrih 28 tisoč hektarjev površin, kar je nekaj manj kot v preteklih letih. Na teh površinah bi lahko pridelali od 140 tisoč do 150 tisoč ton pšenice, kar bi pomenilo od 80- do 90-odstotno pokritje domačih potreb. Ker pa vse pšenice ne porabimo za kruh, smo 60-odstotno samooskrbni.
Po Viragovi oceni bo pridelek pšenice količinsko nekaj manjši od povprečja zadnjih let, in upa, da kakovost ne bo veliko nižja. Glede na majska pričakovanja, ko je pšenici dobro kazalo, bo pridelek nižji za okoli 15 odstotkov, saj ga je zmanjšal toplotni udar v zadnjih dobrih treh tednih.
Ministrica Šinko opravila informativne pogovore o odkupu pšenice
Kmetijska ministrica Irena Šinko je danes opravila informativne pogovore z deležniki o državnem odkupu letošnjega pridelka pšenice. Po pojasnilih ministrstva so izmenjali informacije o stanju pšenice, dotaknili so se tudi postopka odkupa, ki bi ga v imenu države izvedel Zavod za blagovne rezerve.
Slovenski trg
Panvita obdeluje 1.200 hektarjev svojih površin, približno toliko tudi njeni kooperanti. Skupaj je to okoli 12 odstotkov slovenske pridelave pšenice. Virag je poudaril, da "vsa pšenica, pridelana na naših poljih in poljih pogodbenih pridelovalcev, konča v naših silosih in je namenjena slovenskemu trgu, in to že več kot deset let".
Da bi morala pšenica ostati doma, so prepričani tudi kooperanti. Tončka Berden iz Turnišča in Tomaž Nemec iz Bukovnice sta povedala, da sta zadovoljna s sodelovanjem s Panvito, ne pa z državo, ker bi morala biti odkupna cena znana vsaj dva tedna pred žetvijo.
Država naj plača več
Berdenova pravi, da glede na velike podražitve surovin, za katere so plačali od 240 do 250 evrov po toni, pričakujejo najmanj 400 evrov, 300 evrov pa bi želeli za krmno pšenico. Nemec je dodal ugotovitev, da se od kmetov zdaj pričakuje solidarnost, potem ko so se prejšnja leta vsi izgovarjali na borzo in jim zbijali ceno pridelka. Država bi morala po njegovem odkupiti pšenico po višjih cenah kot konkurenca, s čimer bi najbolj spodbujala kmeta.
34