Evroskupina prižgala zeleno luč za novo izplačilo pomoči Cipru

Stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM) bo tako do konca meseca izplačal 1,5 milijarde evrov, potem ko je maja in junija v dveh tranšah že izplačal tri milijarde evrov.

Okoli milijardo evrov bo Cipru dodatno namenil Mednarodni denarni sklad Skupaj bo tako ESM s koncem septembra Cipru izplačal že polovico finančne pomoči, ki so jo otoški državi odobrile članice območja evra. Okoli milijardo evrov bo Cipru dodatno namenil Mednarodni denarni sklad (IMF), o tokratnem izplačilu 86 milijonov dolarjev pa bo odbor izvršnih direktorjev sklada odločal prihodnji mesec, je razvidno iz izjave evroskupine in ESM.

Evroskupina se je seznanila s prvim poročilom tako imenovane trojke predstavnikov Evropske centralne banke, Evropske komisije in IMF. Ta je ugotovila, da Ciper v skladu s predvidenimi načrti izvaja program ukrepov, ki so pogoj za pomoč evrskih partneric.

Pozvali k doslednemu in pravočasnemu izvajanju dogovorjenih ukrepov Ministri so ugotovili, da so se ciprske oblasti odločno spopadle s sanacijo skoraj propadlega bančnega sistema, uravnoteženjem javnih financ in strukturnimi reformami. V luči negotovosti glede gospodarskih obetov za državo, ki je v globoki recesiji, so pozvali k doslednemu in pravočasnemu izvajanju dogovorjenih ukrepov.

Na Cipru so temeljito prestrukturirali dve največji banki. Donedavno druga največja banka Laiki je šla v likvidacijo, njeno premoženje pa so razdelili na dobro in slabo. Prvo se je preneslo na največjo banko Bank of Cyprus, drugo pa na ciprsko obliko tako imenovane slabe banke.

Banka se je prek mehanizma bail dokapitalizirala za okoli osem milijard evrov Imetniki vlog v Bank of Cyprus nad 100 tisoč evrov, med katerimi so prevladovali ruski državljani, pa so morali prek tako imenovanega mehanizma bail in prispevati 47,5 odstotka vrednosti svojih vlog, ki so jim jo pretvorili v delnice. Tako se je banka dokapitalizirala za okoli osem milijard evrov.

Na Cipru so se medtem lotili tudi sanacije manjših delov prenapihnjenega bančnega sistema, tokratno izplačilo v višini 1,5 milijarde evrov pa bo namenjeno predvsem dokapitalizaciji zadružnih bank.

V evroskupini pričakujejo tudi odločno izvajanje programa za krepitev institucionalne sposobnosti za spopad s pranjem denarja. Prav to je bila pomembna zahteva evropskih partneric, saj je Ciper veljal za neke vrste davčno oazo oziroma pribežališče premoženja sumljivega izvora, predvsem iz vzhodne Evrope.