Evropski poslanci: Način reševanja ciprske krize je bil katastrofalen

Poslanci hočejo izvedeti, kaj točno se je dogajalo v pogajanjih o reševalnem svežnju za Ciper, in še vedno se ne morejo sprijazniti s tem, da so sploh razmišljali o obdavčenju majhnih vlagateljev v ciprskih bankah. Večina poslancev je zahtevala tudi hiter napredek pri gradnji bančne unije, še posebej pri vzpostavljanju enotnega evropskega organa za reševanje bank, ki mora iti z roko v roki z enotnim nadzorom nad bankami.

Krivi so finančni ministri evrskega območja Kot je dejal Guy Verhofstadt (Alde), "se vsi strinjamo, da je bil način reševanja ciprske krize katastrofalen", za kar pa je po njegovem mnenju krivih predvsem 17 finančnih ministrov evrskega območja. Čim prej potrebujemo enoten evropski organ za reševanje bank. Vanj bi morale denar po njegovem mnenju prispevati predvsem same banke, a še pomembneje od tega je, da se konča "trenutna igra, ko se vsakič znova sprašujemo, kdo naj plača račun".

S tem, da je prav primer Cipra še dodatno pokazal, da EU potrebuje bančno unijo z močnim nadzorom in skupnim mehanizmom za reševanje, se je strinjal tudi evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve Olli Rehn.

Rehn: Na Cipru bi morali ukrepati, da bi preprečili popoln razpad Tega, kot je spomnil, za zdaj še ni in treba je uporabiti druge načine. Kot je še spomnil, so morali na Cipru ukrepati pod velikim časovnim pritiskom, da bi preprečili popoln razpad sistema. A kot je poudaril komisar, je bistveno to, da so vloge, nižje od sto tisoč evrov, na koncu ostale nedotaknjene. V prihodnosti ne sme biti nobenega dvoma, da so te vloge v celoti in po vsem EU-ju zavarovane, je poudaril.

Poslanec EPP Jean-Paul Gauzes je odgovornost za "katastrofalen polom" pripisal finančnim ministrom evrskega območja. Obenem je opozoril, da so evropske institucije na primeru Cipra povsem odpovedale, saj so popolnoma zanemarile njegove težave, ki so bile očitne že dolgo časa – predvsem nesorazmerno velik finančni sektor, sedemkrat večji od BDP-ja države. Da bi bilo treba na Cipru reforme izvesti že zdavnaj, je priznal tudi Rehn.

Kritika letela tudi na prvotni način reševanja Cipra Velika večina poslancev je ostro napadala nepreglednost, s katero so se v EU-ju lotili reševanja Cipra, še posebej prvotni načrt, po katerem bi bile obdavčene tudi bančne vloge, nižje od sto tisoč evrov. Čeprav tega v končnem dogovoru ni bilo, je bilo že samo omenjanje te možnosti povsem nesprejemljivo, so poudarjali v svojih nastopih.

Še posebej slikovit je bil pri tem evroskeptični poslanec iz Velike Britanije Nigel Farage, ki je spomnil, da je že Margaret Thatcher pravilno napovedala propad evropskega projekta in skupne valute ter da sam na to opozarja že leta. A celo on v svojih najbolj pesimističnih napovedih ni predvidel tega, da "se bodo Rehn in drugi v trojki spustili na raven navadnih kriminalcev in kradli denar z bančnih računov ljudi".

Swoboda: Ustavite trojko, ne potrebujemo trojke! Hannes Swoboda (S&D) je medtem pozval k popolni spremembi pristopa EU-ja k reševanju držav v težavah. Čeprav mu politike komisije morda niso vedno všeč, je komisija vendarle demokratično izbrana in odgovorna izvoljenemu parlamentu, t. i. trojka pa ni. "Ustavite trojko, ne potrebujemo trojke!" je bil odločen in od komisije zahteval, da sama prevzame koordinacijo reševanja držav, ki se znajdejo v težavah.

"Ciper ima potencial, Ciper ima dobre ljudi /.../ Imeli bodo prihodke od plina in nafte. Dajte jim čas in priložnost, da razvijejo alternativno gospodarstvo. Da, potrebujejo zmanjšanje bančnega sektorja in diverzifikacijo, a mi smo tu, da jim pomagamo," je še opozoril Swoboda in kritiziral trenutni diktat, ki so ga deležne države, ko zaprosijo za pomoč.

Evropa ni pokazala solidarnosti, temveč je Ciper izkoristila Poslanec s Cipra Takis Hadjigeorgiou (GUE/NGL) se je v imenu svoje države zahvalil evropskim poslancem za podporo ter obenem kritiziral države in komisijo, ki ne poslušajo izvoljenih predstavnikov ljudstva in počnejo ravno nasprotno. Ko se je Ciper znašel v težavah, Evropa ni pokazala resnične solidarnosti, ampak ga je izkoristila, ker je majhna država, in to si bomo zapomnili, je posvaril.

Čeprav so nekateri to predvidevali, Slovenija v razpravi ni bila omenjena kot naslednjaica Cipra, ki jo čaka reševanje. O Sloveniji je spregovorila le poslanka Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD). Kot je posvarila, "alarmantne odločitve, ki so bile sprejete tokrat v luči reševanja Cipra, puščajo za seboj nevarno sled. Sredi 'domino efekta' se je v tednih po ciprskem fiasku namreč znašla tudi Slovenija."

Ugibanja, katera bo naslednja v vrsti, se morajo prenehati Po njenih besedah je ključno, "da se špekulacije o tem, katera bo naslednja v vrsti 'padlih držav', prenehajo, saj ugibanja ustvarjajo le lažne pritiske in napačna pričakovanja". Tudi v Sloveniji so nujno potrebne reforme in pomoč pri teh je dobrodošla, je dejala, a dodala, da morajo te temeljiti na dejstvih, ne na špekulacijah. Pregled makroekonomskih indikatorjev Slovenije je "kristalno jasen" – tako javni dolg, stopnja brezposelnosti kot zasebni dolg so pod evropskim povprečjem, slovenski bančni sektor pa je manjši kot v večini držav članic.