Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
20. 11. 2013,
16.06

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Bruselj trojka Slovenija Alenka Bratušek

Sreda, 20. 11. 2013, 16.06

7 let, 2 meseca

Evropski funkcionar Szekely: Rešitve za Slovenijo ne domujejo v Bruslju (video)

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
"Medtem ko čakamo na rezultate stresnih testov, ne čakamo križem rok," je na vrhu slovenskega gospodarstva poudarila premierka Alenka Bratušek.

Kot je na srečanju, ki ga je na Brdu pri Kranju organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), dejala Bratuškova, je iluzorno pričakovati, da bi v osmih mesecih vodenja vlade izničili posledice gospodarske krize. "Vendar lahko z olajšanjem ugotovimo, da smo zaustavili negativne trende," je povedala in spomnila, da je bil padec bruto domačega proizvoda v drugem četrtletju letos bistveno manjši od padca v prvem trimesečju.

Glede priporočil evropske komisije slovenski vladi je dejala, da svetovna gospodarska kriza ne izvira iz Slovenije. Ob tem je poudarila, da je država z dejanji prepričala mednarodne finančne trge. To se po njenem kaže tudi s padanjem zahtevane donosnosti na slovenske obveznice.

Med ključnimi ukrepi sanacija bančnega sistema Vlada sicer ocene komisije ne vidi kot razlog za olajšanje, zato se bodo še naprej osredotočali na nadaljnje ukrepe. Kot ključna je Bratuškova izpostavila sanacijo bančnega sektorja in prenos slabih terjatev na slabo banko. "Medtem ko čakamo na rezultate stresnih testov, ne čakamo križem rok," je dejala. Nadaljnji ukrepi bodo šli v smeri boljše kapitalske ustreznosti slovenskih podjetij, napovedala pa je tudi nadaljevanje privatizacije podjetij.

Dejala je, da so se dvigovanja davkov lotili previdno, in ob tem pojasnila, da so ji številni veliki slovenski gospodarstveniki zagotovili, da zaradi novega davka na nepremičnine ne bodo plačevali več, kot so do zdaj. Zagotovila je, da ne bo dovolila, da bi odločitve o državi sprejemali drugi.

Sloveniji je šlo do leta 2008 dobro Direktor generalnega direktorata Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve Istvan P. Szekely je povedal, da je Slovenija do leta 2008 zelo hitro napredovala in dosegala preostale članice v Evropski uniji. Po letu 2008 se je to spremenilo. Od takrat so se močno zmanjšale tudi tuje investicije.

"Rešitve za vašo državo ne domujejo v Bruslju, temveč pri vas samih," je še dejal Szekely. "Potrebne so ambiciozne reforme, ki vas bodo postavile v skupino osrednjih in ne obrobnih držav," je poudaril in ob tem izpostavil pomen saniranja slovenskega bančnega sistema ter nujnost reform, s katerimi bodo zagotovljeni pogoji za ponovno rast gospodarstva.

Hribar Milič poziva k spremembam za gospodarski zagon Sloveniji že peto leto ne uspe uresničiti gospodarske politike, ki bi prinesla razvoj. Potrebnih ukrepov in sprememb ni oziroma tečejo prepočasi, pa je v uvodu osmega vrha slovenskega gospodarstva poudaril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.

Spomnil je, da so na prejšnjem srečanju razpravljali o tem, ali je ura pet čez 12 ali pet do 12. "To vprašanje danes ni več smiselno, saj smo prišli v položaj, ko lahko rečemo, da ura v Sloveniji teče nazaj," je opozoril.

"Ne le, da je sanacija bančnega sistema prepočasna, ne le, da ni strategije, kako pomagati zadolženemu gospodarstvu, manjkajo tudi ukrepi, kako zagnati razvoj ter domače in tuje naložbe ter spremeniti poslovno okolje, da bo bolj spodbudno," je poudaril.

Pomemben izziv: reforma študentskega dela Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je med izzivi, ki čakajo slovensko gospodarstvo, opozorila na reformo študentskega dela. Kot je dejala, se bodo pri omenjeni reformi držali načela, da vsako delo šteje.

Mrakova je kot ključno težavo pri sprejemanju reform v Sloveniji navedla premajhno stopnjo zaupanja med posameznimi deležniki.

Minister Gregor Virant je poudaril vidik pravne države in administrativnih ovir. Glede pravne države je omenil pomen pregona gospodarskega kriminala, pri administrativnih ovirah pa je omenil zmanjšanje birokratizacije postopkov. Dotaknil se je tudi vprašanja črnih gradenj. Kot veliko težavo je označil prostorsko načrtovanje. "Vsakdo, ki ima varstveni interes v okolju, lahko zatakne palico v kolesje in s tem zavre proces," je med drugim dejal.

Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan se je dotaknil vprašanja sive ekonomije. Drugi paket ukrepov bo po njegovem sprejet v začetku decembra. Neto pobrani davek se je v tretjem kvartalu po njegovih podatkih v primerjavi s tretjim kvartalom preteklega leta dvignil za 16,5 odstotka. Kot pravi Židan je glede reševanja sive ekonomije optimist, prav tako pa naj bi se že kazali prvi pozitivni učinki ostrejšega nadzora ustreznih inšpekcijskih služb.

Vizjak: Preveč smo zbirokratizirali državo Srečanja se je udelezil tudi nekdanji minister Andrej Vizjak (SDS), ki je med drugim izpostavil, da je veliko rezerve v javnem sektorju in da smo preveč zbirokratizirali državo. Država se po njegovih besedah duši pod davčnim bremenom, vlada pa naj bi po njegovem delala predvsem na odhodkovni ravni proračuna, medtem ko bi morala več postoriti tudi za spodbujanje gospodarstva.

Minister za gospodarstvo Stanko Stepisnik je izpostavil problematiko kreditiranja podjetij. Velik problem se po njegovem kaže tudi v kapitalski sestavi sicer številnih dobrih slovenskih podjetij. Slovensko gospodarstvo po njegovem proizvaja premajhno dodano vrednost. Slednja je, tako minister, na zaposlenega v Sloveniji kar trikrat nižja kot dodana vrednost na zaposlenega v Avstriji. Minister je izpostavil tudi slabo aplikacijo raziskav in razvoja v slovenskem gospodarstvu.

Ne spreglejte