SiolNET. Posel danes Novice
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

ESS se je seznanil z rezultati pogajanj o reformi trga dela (VIDEO)

3

termometer

ESS se je seznanil s potekom pogajanj o reformi trga dela in njihovimi rezultati. Delodajalci so znova poudarili pomen večje prožnosti, sindikati pa zmanjšanja segmentacije trga dela.

Vladna stran želi zakonodajo pod streho spraviti marca, a je pripravljena tudi na prestavitev tretjega branja v DZ. Vizjak opozoril na položaj na trgu dela Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je na novinarski konferenci po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) v Ljubljani uvodoma opozoril na položaj na trgu dela. Zanj je namreč značilen visok delež začasnih zaposlitev, pri čemer je delež med mladimi najvišji v EU, in na nizko stopnjo zaposlenosti starejših. Sklepanje pogodb za določen čas je po Vizjakovih besedah v Sloveniji pravilo že nekaj let in ni povezano s krizo. Izpostavil razliko v pravicah, ki izhajajo iz delovnih razmerij za določen in nedoločen čas Minister je med razlogi za takšno stanje izpostavil veliko razliko v pravicah, ki izhajajo iz delovnih razmerij za določen in nedoločen čas ter visoko stopnjo varovanja zaposlitve pri pogodbah za nedoločen čas, na katero kaže t. i. EPL indeks. Ta kazalec ni le prikaz dualizma na trgu dela, temveč tudi togosti trga dela, posledično pa tudi problemov, s katerimi se sooča gospodarstvo, je dejal. V tej luči si je vlada za bistvena cilja reforme zastavila zmanjšati segmentacijo in povečati prožnost trga dela oz. konkurenčnost gospodarstva. Doseči ju namerava z ukrepi v različnih sklopih: ukrepi v okviru postopkov sklepanja in prenehanja pogodb o zaposlitvi in odprave administrativnih ovir, ukrepi za povečanje notranje in zunanje prožnosti, ukrepi za znižanje stroškov pri pogodbah o zaposlitvi za nedoločen čas, finančnimi stimulacijami za sklepanje pogodb za nedoločen čas in destimulacijami za sklepanje pogodb za določen čas ter ukrepi za večjo varnost zaposlenih.

Vizjak: Velja se potruditi, da do tega cilja pridemo Po Vizjakovih besedah pogajanja kažejo, da so na pravi poti do zbližanja stališč, da pa še niso na cilju. Velja se potruditi, da do tega cilja pridemo, je ocenil. Dodal je še, da so na pogajanjih izoblikovali več novih iniciativ, in sicer da v letu dni uredijo tudi študentsko delo, vprašanje ekonomsko odvisnih delavcev ter dodatne ukrepe aktivne politike zaposlovanja, zlasti za zaposlovanje starejših.

"Reforma trga dela ni pomembna samo zato, ker nas vsi opozarjajo na rigiden trg, temveč tudi zaradi gospodarskih razmer v Sloveniji," pa je opozoril generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole.

Spomnil je, da je v Sloveniji že več kot 120.000 brezposelnih, da je število delovnih mest glede na predkrizni čas upadlo za skoraj 100.000 in da je ugasnilo že več kot 1700 podjetij. Poleg tega so trendi zaskrbljujoči tudi v naprej, je povedal. V tem smislu je večja prožnost trga dela izjemno pomembna, je menil.

Ocenil, da so delodajalci od začetka pogajanj zabeležili določen uspeh Kot je ocenil, da so delodajalci od začetka pogajanj zabeležili določen uspeh, denimo umik enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in kvot za zaposlovanje za določen čas, da pa je na mizi še vedno nekaj zelo perečih vprašanj. Med njimi je izpostavil predvidene odpravnine za določen čas in 25-odstotno kvoto za agencijsko delo. Oboje naj bi bilo za gospodarstvo zelo slabo.

Izvršni sekretar za pravno področje in področje delovnih razmerij pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je na drugi strani opozoril, da se večja prožnost nanaša na postopke zaposlovanja in odpuščanja in da ne sme iti na račun pravne varnosti delavcev. Prav tako večja prožnost ne pomeni zniževanja stroškov dela, "zato težko razumemo nekatere zahteve delodajalcev, ki posegajo v mesečne prejemke delavcev", je povedal, pri tem pa izpostavil predlog za umik plačanega odmora za malico.

Zorko se je zavzel za predlagane ukrepe za zmanjšanje segmentacije Sindikalist pa se je zavzel za predlagane ukrepe za zmanjšanje segmentacije, saj je prepričan, da bi lahko imeli učinek. Verjame tudi, da je zmanjšanje razlik na trgu dela glede na rast zaposlovanja za določen čas, prekernih del in t. i. lažnih samozaposlitev nujno. V tej luči je k podpori pozval tudi politiko.

Menil je še, da se konkurenčnost gospodarstva in število delovnih mest ne bosta povečala le prek reforme trga dela, temveč da to lahko prvenstveno dosežejo pravi ukrepi ministrstev, pristojnih za gospodarstvo in finance.

Koliko časa bodo še potrebovali za dogovor? Na vprašanje, koliko časa bodo še potrebovali za dogovor, glede na to, da je sredi februarja reforma na matičnem parlamentarnem odboru, so socialni partnerji odgovarjali, da bo do končnega zbližanja prišlo takrat, ko bo čas za to.

Po Vizjakovih besedah se to morda ne bo zgodilo v enem ali dveh tednih. Predlagana zakonodaja po po načrtih na plenarno sejo DZ romala v začetku marca, če bi bilo treba, pa bi bilo lahko tretje branje tudi prestavljeno, je pojasnil. Ob tem je minister dopustil tudi možnost, da katerakoli od treh strani reformo zavrne.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin