DZ sprejel zakon o slabi banki

S tem, ko bo Družba za upravljanje terjatev bank odvzela bankam slabe terjatve, bodo te očistile svoje bilance in bodo lahko začele kreditiranje gospodarstva, so poslanci koalicijskih strank pritrjevali predlogu vlade. Za sprejem zakona je glasovalo 47 navzočih na seji, devet jih je bilo proti. V SD so zakonu nasprotovali, poslanci PS pa pri obravnavi niso sodelovali.

Šircelj: Vse terjatve je treba pregledati in oceniti, katere so slabe Razpravljavci so se strinjali, da je sanacija bančnega sistema pogoj za oživitev gospodarstva. Koalicija in opozicija pa sta imeli različna pogleda na to, kako se sanacije lotiti. Koalicija namreč želi banke najprej očistiti slabih terjatev, potem pa jih po potrebi dokapitalizirati, medtem ko se v SD zavzemajo za neposredno dokapitalizacijo. Socialni demokrati so k predlogu zakona vložili amandma, v katerem so definirali, kaj pomeni slaba terjatev, in to na način, da so jih opredelili kot terjatve z bonitetnima ocenama D in E. Tega v koalicijskem predlogu zakona ni, je povedal Janko Veber, obenem pa je opozoril, da se "pogovarjamo štirih milijardah, za katere naj bi dali poroštvo. Po radiu je finančni minister govoril celo o šestih milijardah slabih naložb". Veber je bil kritičen, saj naj bi predlog zakona omogočal tudi prenos dobrih podjetij na družbo za upravljanje slabih terjatev. "Zakaj tudi dobrih podjetij?" se je vprašal. Predsednik odbora DZ za finance in monetarno politiko in poslanec Slovenske demokratske stranke Andrej Šircelj mu je odgovoril, da opredelitev terjatev z bonitetnimi ocenami ni ustrezna. "Različne terjatve imajo v različnih bankah različne bonitete. Isti posojilojemalci imajo v različnih bankah različne bonitete," je dejal Šircelj. Poudaril je, da imajo banke različna merila, po katerih ocenjujejo bonitete, zato rešitev v predlaganem amandmaju po njegovem ni dobra. "Banka Slovenije je na podlagi anketnih listov in drugih ocen državnemu zboru dala informacije o tem, koliko je slabih terjatev. Banka Slovenije bi sama v preteklosti lahko spodbudila banke, da bi upravljale slabe terjatve, pa tega ni storila," je pojasnil Šircelj. Vse terjatve je treba pregledati in oceniti, katere so slabe in kaj je mogoče z njimi narediti. Zato amandmaja v SDS ne bodo podprli, je povedal Šircelj.

Starman: Vsak pastir je sposoben računati, Banka Slovenije pa ne Bojan Starman iz DL je med drugim poudaril, da bi v preteklosti Banka Slovenije morala preprečiti dajanje slabih posojil. Nihče ni razmišljal, da podjetja ne bodo mogla vračati ne obresti, kaj šele posojil, je opozoril. "V naših bankah je gotovo še cela vrsta terjatev, ki bodo jutri slabe terjatve. Zakaj so takim podjetjem dajali posojila, če niso mogli izračunati zmožnosti vračanja. Za menedžerske odkupe. Nobena tuja banka ni dajala posojil za menedžerske odkupe in kreditne špekulacije," je povedal Starman. "Vsako leto smo vrgli skozi okno eno milijardo samo za bančni sistem.

Tukaj je neka rešitev, za katero nisem prepričan, da je dobra. Zakaj imamo Banko Slovenije? Vsak pastir, vsak kmet je sposoben izračunati, ali je sposoben vrniti posojilo. Da tega ne zna Banka Slovenije, je pa sramota. Z amandmajem se zato ne morem strinjati, ker vem, da je slabih posojil ogromno," je dodal.

Poslanka Iva Dimic iz Nove Slovenije meni, da je treba ukrepati zdaj, sicer bo stanje še slabše. Podoben koncept kot predlagani je uporabila Nemčija, ki ji je uspelo, je razložila. "Zakaj ne bi tudi nam?" se je vprašala in dodala, da bo predlog podprla.

Šircelj: Slaba banka je učinkovita rešitev Poslanec Šircelj je med razpravo ponovno povedal, da sta pri reševanju bank na voljo dva koncepta, eden zgolj z dokapitalizacijo in drugi s slabo banko. Povedal je, da je država v preteklosti dala več kot dve milijardi v državne banke, in se vprašal, koliko je to pozitivno vplivalo na javne finance. "Banke z državno lastnino so najslabši gospodarji. Zasebne banke imajo danes pri nas dobiček. To pomeni, da je nekaj narobe v državnih bankah," je poudaril in dodal, da predlog zakona ne izključuje dokapitalizacije.

Po njegovem je prenos terjatev na družbo najbolj pregledno dejanje. Z metodami, ki smo jih uporabljali zadnjih dvajset let, smo prišli v posojilni krč, pravi Šircelj. Če gre za odkrito zaskrbljenost, to razumem, če pa so v ozadju nekateri, ki ne želijo, da se posojilne mape prenesejo na novo inštitucijo in se vnovič ocenijo, da se ugotovi kazenska in odškodninska odgovornost, je to drugače, je povedal Šircelj. Dozdajšnji ukrepi niso bili učinkoviti, zato predlagamo nekaj novega, nekaj drugega, kar bo učinkovito, je dodal.

M. Potrata: Slaba banka bo draga rešitev Ta vzvod bo drag, davkoplačevalce bo stal štiri milijarde evrov, je na izjavo Marka Pogačnika iz SDS, da bo predlagani zakon vzvod za začetek reševanja bank, ki bodo tako dobile svež kapital, da se bodo lahko spet ukvarjale s svojo osnovno dejavnostjo, pripomnila poslanka SD Majda Potrata. "Res je, slaba banka je bila iz Slovenskega državnega holdinga izločena na predlog naše stranke, vendar pa imamo zdaj poseben zakon, h kateremu ima stroka številne pripombe," je dejala.

Po njenem bi se morali v teh časih lotevati reform, do teh pa je imela zdajšnja največja koalicijska stranka v prejšnjem mandatu drugačna stališča kot danes, je povedala Majda Potrata in ob tem opozorila na izjavo vodje misije Mednarodnega denarnega sklada Antonia Spilimberga, ki je dejal, da je razlog za tako globoko krizo tudi v nevzdržni rasti, ki jo je Slovenija beležila pred začetkom krize leta 2008.

O amandmajih k predlogu zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank, ki ga je v sprejem po nujnem postopku predlagala vladajoča koalicija, so poslanci sicer razpravljali od 11.ure.