DS izglasoval veto na zakon o državnem holdingu

O predlogu zakona bo tako moral znova odločati državni zbor, za sprejem zakona pa bo zdaj potrebna absolutna večina poslancev, torej 46. Kot je uvodoma v imenu predlagateljev odložilnega veta, skupine državnih svetnikov, dejal prvopodpisani pod pobudo Andrej Rus, se v zadnjem mesecu govori o konkretnih podjetij, namenjenih prodaji. Po njegovi oceni bo zakon služil za to, kar je že dogovorjeno.

Rus: Ustanavlja se holding, ki je brez vsebine "V tem zakonu nismo našli zagotovila, da bo interes davkoplačevalcev postavljen pred interes vlade," je poudaril in dodal, da so skeptični tudi glede zadostne kontrole DZ. Izpostavil je, da se ustanavlja holding, ki je brez vsebine in ki je neprimeren za sedanjo strukturo državne lastnine. "Notri bomo dali malo bank, celotno energetiko, nekaj portfeljskih naložb, nekaj zavarovalništva ... Hkrati pa govorimo, da bomo vse to prodali," je dejal in dodal, da se prodajati lahko začne en mesec po uveljavitvi zakona.

"Napovedane privatizacije se bodo izvajale ob premajhni kontroli DZ in javnosti" "Napovedane privatizacije se bodo izvajale ob omejeni, mislim, da ob premajhni kontroli DZ in javnosti," je poudaril. Klasifikacija, kot eden od aktov holdinga, je po njegovi oceni seznam podjetij in deležev, ki se bodo prodali.

"Holding bo gospodarska družba in te imajo poslovne skrivnosti" "Skrbi nas nepreglednost delovanja holdinga," je dejal in spomnil, da bo holding gospodarska družba in te imajo poslovne skrivnosti. "Že ta instrument bo omogočal, da se bo javnost seznanjala z delovanjem holdinga po drobtinicah, po presoji nadzornega sveta in uprave, ne po presoji DZ," je dodal. Tudi neodvisnost nadzornega sveta ni zagotovljena, ker bo ta po njegovem mnenju politično kadriran. "Zakon ne daje odgovora, da ima vlada namen kakovostno upravljati z državnim premoženjem," je med drugim še izpostavil Rus.

Z zakonom, ki ga je DZ potrdil prejšnji teden, naj bi se v holding, ki bo upravljal s celotnim kapitalskim premoženjem države, preoblikovala Slovenska odškodninska družba, pripojili ji bodo Družbo za svetovanje in upravljanje. Kad bo ostal samostojna pravna oseba v okviru holdinga, Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS pa bo ugasnila.

Obveznosti Kada ostajajo enake kot doslej oz. se zvišujejo, je pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Aleš Živkovič. Kad bo moral namreč vsako leto zaradi usklajevanja pokojnin prenesti 50 milijonov evrov na Zpiz, v Kad pa se bo stekalo 10 odstotkov od prodaje premoženja, je pojasnil Živkovič.

Modra zavarovalnica bo tako kot doslej pod okriljem Kada.

Tajnega glasovanja se je udeležilo 33 svetnikov, ena glasovnica je bila neveljavna.

Za referendum o holdingu zbranih skoraj 4000 podpisov Sindikat delavcev energetike je v pobudi za vložitev zahteve za razpis referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu zbral nekaj več kot 3900 podpisov. "V dveh dneh smo zbrali nekaj več kot 3900 podpisov in to nas utrjuje v prepričanju, da smo se odločili pravilno," je ob vložitvi podpisov v DZ pojasnil podpredsednik sindikata Branko Sevčnikar. Čeprav se zavedajo, da strošek referenduma ni zanemarljiv, so ocenili, da se morajo o tem izreči državljani.

Sevčnikar: O državnem premoženju ne more odločati peščica ljudi V času, ko bodo potekali referendumski opravki, bo po Sevčnikarjevih pojasnilih "kristalno jasno", zakaj so zbirali podpise. "Prepričan sem, da se zavedajo, da o državnem premoženju ne more odločati peščica ljudi, ampak se moramo o tem odločati na referendumu," je poudaril. Na vprašanje, ali se mu zdi dobro, da je energetika v lasti države, pa je odgovoril, da je za njih zasebno lastništvo slabo. Prenos lastnine v državni holding po Sevčnikarjevi oceni ni le vprašanje energetike, temveč vseh sindikatov na področju cele države.

Ščernjavič pričakuje, da bo referendum ljudem odprl oči, politikom pa dal "brco v rit" Da se pri prenosu lastnine dogajajo "direktne kraje", pa je prepričan sekretar sindikata državnih organov in sindikata finančnih organizacij Drago Ščernjavič. "Politika lahko misli kar hoče, mi pa se bomo oprli na ljudi in njihovo voljo," je pojasnil in izrazil pričakovanje, da bo referendum ljudem odprl oči, politikom pa dal "brco v rit". Ščernjavič sicer na referendumu o državnemu holdingu, če bo do njega prišlo, pričakuje veliko udeležbo, hkrati pa pričakuje, da se bo večina na njem izrekla proti holdingu.

"Zbiranje podpisov ni politično dejanje" Za zbiranje podpisov za razpis referenduma o zakonu o državnem holdingu se je v ponedeljek odločilo predsedstvo sindikata delavcev energetike. Sevčnikar je takrat zatrdil, da zbiranje podpisov ni politično dejanje, temveč so se za to odločili zaradi pomanjkanja vsakršne simulacije poslovanja holdinga in odsotnosti ustrezne javne obravnave zakona. V sindikatu se tudi bojijo, da bo z ustanovitvijo holdinga prišlo do razprodaje državne srebrnine.

Državni holding naj bi upravljal s celotnim kapitalskim premoženjem države, vodila pa ga bo tričlanska uprava, ki bo izbrana na mednarodnem razpisu. Z zakonom naj bi se v holding preoblikovala Slovenska odškodninska družba, pripojili ji bodo Družbo za svetovanje in upravljanje ter premoženje Posebne družbe za podjetniško svetovanje. Ta bo prenehala obstajati, prav tako bo ugasnila Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS, ki sedaj upravlja z državnim premoženjem.

"Holding predstavlja bolj učinkovito upravljanje nacionalnega premoženja" Poslanec SDS Marko Pogačnik je v sporočilu za javnost zapisal, da slovenski državni holding zagotavlja bolj učinkovito, bolj racionalno in bolj odgovorno upravljanje nacionalnega premoženja. Vložitev podpisov za referendum o zakonu o Slovenskem državnem holdingu predstavlja slab signal za Evropsko komisijo, Mednarodni denarni sklad in Evropsko centralno banko.

Pogačnik je še zapisal, da v poslanski skupini SDS obžalujejo, da se je Sindikat delavcev energetike odločil za vložitev podpisov za referendum o zakonu o Slovenskem državnem holdingu. Ocenjujejo namreč, da vsebinskih razlogov za izvedbo referenduma ni, razlogi za vložitev podpisov pa so najverjetneje politične narave.

Vložitev 3900 podpisov predstavlja tudi zelo slab signal za Evropsko komisijo, Mednarodni denarni sklad in Evropsko centralno banko. Z zakonom se namreč ustanavlja Slovenski državni holding, ki zagotavlja bolj učinkovito, bolj racionalno in bolj odgovorno upravljanje nacionalnega premoženja kot je to veljalo do sedaj. Pristojnosti nadzora s strani državnega zbora in opozicije so po predlaganem zakonu večje, pa tudi sicer zakon vsebuje vrsto varovalk, ki bodo onemogočile brezglavo in nepregledno prodajo državnega premoženja, je še zapisal Pogačnik.