SiolNET. Posel danes Novice
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Donos na slovenske obveznice rahlo navzgor

1

termometer

Donos do dospelosti slovenske 10-letne obveznice se je nekoliko zvišal. Rahlo se je medtem na sekundarnem trgu znižala zahtevana donosnost na zadolževanje Italije in Španije.

Donos glede na srednjo ceno slovenske 10-letne obveznice je okoli 12. ure znašal 6,66 odstotka, potem ko je bil v ponedeljek okoli 12. ure pri 6,59 odstotka, so sporočili iz NLB. Slovenija je sicer minuli teden sorazmerno uspešno izdala za skoraj milijardo evrov 18-mesečnih zakladnih menic, velik del pa naj bi po neuradnih informacijah kupili domači investitorji.

Španija na finančnih trgih ceneje do svežega denarja Po ponedeljkovem zvišanju se je nekoliko spustila zahtevana donosnost na 10-letne italijanske in španske obveznice. Na prve je bila ob 12. uri pri 6,58 odstotka (v ponedeljek pri 6,65 odstotka). Donos glede na srednjo ceno španske 10-letne obveznice pa je bil pri 5,74 odstotka (v ponedeljek pri 5,92 odstotka). Španija je sicer z izdajo kratkoročnih dolžniških papirjev na finančnih trgih uspešno zbrala 4,9 milijarde evrov. Zanimanje vlagateljev je krepko preseglo ponudbo, obrestna mera pa je bila precej nižja kot v zadnji podobni izdaji.

Donos na nemške obveznice še naprej vztraja na bolj ali manj nespremenjeni ravni Donos do dospelosti 10-letne nemške obveznice, ki veljajo za najvarnejše v Evropi, je medtem po podatkih NLB ob 12. uri znašal 2,05 odstotka in se v primerjavi z vrednostjo opoldne v ponedeljek znova ni bistveno spremenil. S tem pa se je zvišal pribitek slovenskih na referenčne 10-letne nemške obveznice. Danes je znašal 4,61 odstotne točke, kar je 0,13 odstotne točke več kot v ponedeljek.

Zahtevana donosnost na grške zakladne menice nekoliko višja Grčija je z izdajo šestmesečnih zakladnih menic na finančnih trgih uspešno zbrala 1,625 milijarde evrov, pri čemer pa je morala pristati na nekoliko višjo obrestno mero kot v zadnji podobni izdaji 8. novembra. Zahtevana donosnost se je s 4,89 odstotka zvišala na 4,95 odstotka. Grčija je sprva nameravala izdati za 1,25 milijarde evrov zakladnih menic, povpraševanje pa je predstavljalo trikratnik te vsote.

Sklad za zaščito evra izdal prve menice Začasni sklad za zaščito evra (EFSF) je opravil prvo avkcijo menic. Sklad je izdal za 1,971 milijarde evrov trimesečnih menic s povprečno obrestno mero 0,22 odstotka. Povpraševanje po menicah EFSF je močno preseglo načrtovano vsoto, z avkcijo pa sklad krepi kratkoročno zadolževanje. Kot so sporočili iz družbe, ki upravlja z EFSF, je povpraševanje doseglo 6,2 milijarde evrov, nekaj več kot dve milijardi evrov ponudb pa je bilo neustreznih.

"Ta program bo zgolj doprinesel več fleksibilnosti" Avkcijo je izvedla nemška agencija za upravljanje z javnim dolgom prek avkcijskega sistema nemške centralne banke Bundesbank. V prihodnje naj bi glede na sklepe evropskih voditeljev iz minulega tedna vlogo posrednika za EFSF opravljala Evropska centralna banka (ECB). Direktor EFSF Klaus Regling je minuli teden napovedal izdajanje menic in pojasnil, da je kratkoročni program financiranja skladen s povečanjem obsega aktivnosti mehanizma. "Ta program ne bo nadomestil dolgoročnega programa financiranja, temveč bo zgolj doprinesel več fleksibilnosti," je zatrdil.

Bonitetna hiša Standard & Poor's zagrozila EFSF, da bo znižala bonitetno oceno Napoved EFSF glede izdaje zakladnih menic je prišla le dan po tem, ko je bonitetna hiša Standard & Poor's zagrozila, da bi lahko znižala bonitetno oceno EFSF, ki je zdaj najvišja, torej AAA. Že pred tem je bonitetna agencija z znižanjem bonitete zaradi poglabljanja krize v območju skupne evropske valute zažugala 15 članicam območja evra, med drugimi Nemčiji in Franciji. Podobno opozorilo je v ponedeljek za vse članice EU izdala agencija Moody's.

Vse je torej odvisno od tega, kako verodostojne bodo v očeh bonitetnih hiš in vlagateljev politične odločitve glede pakta za krepitev fiskalne in gospodarske integracije v območju evra in kako učinkovito bo kratkoročno reševanje sistemske krize območja evra. Najvišja boniteta EFSF je odvisna od trdnosti šestih članic območja evra, ki imajo trojni A (Nemčija, Francija, Avstrija, Luksemburg, Nizozemska in Finska). Če se zniža ocena tem državam, bo resno ogroženo tudi zadolževanje EFSF po ugodnih pogojih.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin