Dolgoročno bi morala država z nižjimi davki razbremeniti potrošnike in gospodarstvo

"Dokler proračun izkazuje primanjkljaj, je treba tistim, ki nam denar posojajo, na verodostojen način zagotoviti, da jim bomo ta denar vrnili. V tem trenutku bi z zniževanjem davčnih bremen to luknjo še povečali. Lahko se strinjamo, da je to kratkoročno in da bi bil dolgoročno učinek mogoče bolj pozitiven, ampak tudi kratkoročno moramo zagotoviti stabilnost javnih financ. In z zniževanjem davčnih bremen bi na drugi strani seveda prišla zahteva po zmanjševanju odhodkov in pravic," je v državnem zboru v ponedeljek povedala premierka Alenka Bratušek.

Ko se stabilizira proračun, naj se država ne ustavi pri nižanju stroškov Ekonomist Sašo Stanovnik pravi, da bi, gledano kratkoročno, z zniževanjem davčnih bremen v resnici povečali proračunski primanjkljaj, s tem pa bi še dodatno otežili stabilnost javnih financ in svoj položaj na kapitalskih trgih, zato morda kratkoročno in glede na težavne razmere to res ne bi bila dobra poteza.

Ob tem poudarja, da bi morala država dolgoročno razmišljati tudi o tem, da se potem, ko se enkrat stabilizira proračunski primanjkljaj, ne ustavi pri nižanju stroškov države, temveč da tedaj poskušamo dodatno razbremeniti potrošnike in gospodarstvo z nižjimi davki na račun nadaljnjih nižanj stroškov države.

"Naj se začne govoriti tudi o pravicah delavcev v zasebnem sektorju" "Skratka če zdrži kratkoročna logika nesmiselnosti nižanja davčnih bremen v trenutnih razmerah, da enkrat potem, ko se razmere izboljšajo, prevlada tudi dolgoročna logika nižanja davčnega bremena v boljših časih, ne višanje stroškov," je poudaril.

Dodal je še: "Glede zniževanja davčnih bremen, ki pomeni zniževanje pravic, pa bi bilo moje vprašanje naslednje: ali davkoplačevalci nimajo pravice zadržati in po svoji volji porabiti večine dohodkov, ki jih s svojim delom ustvarijo. Naj se začne enkrat več govoriti tudi o pravicah delavcev v zasebnem sektorju in odgovornosti delavcev v javnem sektorju, ne le obratno."

"Treba je omejiti neracionalne izdatke in delno povečati prihodke" Davčni svetovalec Darko Končan nam je pojasnil, da lahko proračunsko luknjo povečamo ali zmanjšamo s povečanjem ali zmanjšanjem prihodkov ali pa da, kar se mu zdi najbolj smiselno, kombiniramo obe možnosti, da torej omejimo vse neracionalne izdatke države, "na primer nepotrebna potovanja poslancev ali nemogoče standarde v šolstvu", hkrati pa delno povečamo prihodke.

"Bratuškova je to poudarila, ker smo v nekaj dneh resnično prisiljeni pokazati učinke in predstaviti konkreten program za stabilizacijo," je dejal Končan. Poudaril je še, da bomo kljub povečanju fiskalnih prihodkov v vsakem primeru morali skrčiti socialne transferje, s čimer bomo začeli reševati ključno vprašanje proračunskega primanjkljaja.