SiolNET. Posel danes Novice
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Do večje samooskrbe in gospodarske rasti tudi s hrano višje kakovosti

2

termometer

"Oznake višje kakovosti sicer lahko pomenijo dodatno breme za kmeta, za pridelovalno industrijo, vendar pa hkrati za potrošnika pomenijo tudi dodano vrednost, dodatno varnost, boljši okus."

To je med drugim včeraj na okrogli mizi o shemah kakovosti in samooskrbi v slovenski prehranski politiki v Muzeju baroka v Šmarju pri Jelšah povedal mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje (MKO).

Židan je ob tem še dejal, da je v tem času v javni razpravi osnutek operativnih programov, ki bodo osnova za strategijo programa razvoja podeželja, ta mora biti sprejeta v tem letu, z njo pa je predvidno, da bo država v sektor kmetijstva, prehrane in gozdarstva do leta 2020 vložila več kot dve milijardi evrov. Tako naj bi do tega leta povečali prehransko varnost države, ki zdaj ni zadostna, in dosegli 70-odstotno samooskrbo, pridelava kakovostne domače hrane pa ima po Židanovih besedah pri tem zelo pomembno vlogo.

Oznaka kakovosti – informacija potrošniku, da gre za izdelek z dodano vrednostjo "Pri shemah kakovosti gre pravzaprav za informacijo potrošniku, da lahko na podlagi nekega znaka, v tem primeru oznake rdeče stilizirane lastovke, prepozna izdelek, ki je po svoji kakovosti in lastnostih, kar zadeva sestavine, tehnologijo pridelave, senzoriko itn., bistveno boljši od povprečja izdelkov, ki se pojavljajo na trgu. Nacionalna shema zagotavljanja kakovosti je zelo zahtevna, certifikacijski postopek pa zelo strog, o čemer govori podatek, da je v Sloveniji zgolj 10 izdelkov, ki se lahko ponašajo s takšno oznako, je povedal dr. Matjaž Kočar z direktorata za kmetijstvo pri MKO.

Med potrošniki oznaka kakovosti premalo prepoznavna A je težava v tem, da potrošniki še zelo malo prepoznavajo oznako višje na živilih in njen pomen (po neki anketi pred časom naj bi komaj tri odstotke potrošnikov prepoznavalo znak) , zato so se na kmetijskem ministrstvu odločili, da naredijo korak naprej s pripravo zakona o promociji zdrave in kakovostne slovenske hrane. Na drugi strani pa je seveda naloga proizvajalcev, imetnikov teh oznak, da okrepijo svoje promocijske aktivnosti in bolj pripomorejo k prepoznavnosti kakovostnih živil, še meni Kočar.

Bolj za varčevanje pri hrani kot pri avtomobilih Po mnenju dr. Aleša Kuharja z biotehniške fakultete v Ljubljani so se trgovci pri nas odločili, da bodo popravljali svojo konkurenčnost s tem, da predvsem – kot nam primerljivo razvite države – na svojih policah ponudijo prostor manj kakovostnim izdelkom iz tujine: "Ogledala pa je treba postaviti tudi potrošnikom, ki so tem ponudbam zaradi slabše ozaveščenosti in slabe informiranosti o pomenu kakovosti hrane bolj naklonjeni."

Kuhar je to plastično ponazoril s primerom, da če damo za avto 10 odstotkov manj, vemo, da dobimo že skoraj kripo, pri živilih pa je ta elastičnost skoraj neskončna. "Seveda tudi ni res, da je vse, kar je domače, tudi takoj boljše, v povprečju pa zagotovo velja, da slovenska hrana zagotovo boljša od hrane tujih proizvajalcev, nacionalne sheme kakovosti pa to zavedanje lahko le okrepijo," še meni Kuhar. Ob tem je še poudaril, da ima povečevanje konkurenčnosti in pospeševanje rasti proizvodnje v kmetijstvu in živilski industriji zelo močan učinek na gospodarsko rast, bistveno večji, kot če bi pospeševali proizvodnjo hladilnikov.

Jakob: Proti tuji konkurenci obsega z nišnimi kakovostnimi in zdravimi izdelki Tudi Marijan Jakob, direktor Mlekarne Celeia, ta se ponaša s kar štirimi izdelki z oznako višje kakovosti med desetimi v Sloveniji, je prepričan, da je kakovost izdelkov slovenskih proizvajalcev bistveno višja od kakovosti izdelkov, ki nam jih ponujajo tudi multinacionalke. O tem po njegovem mnenju priča tudi dejstvo, da pri nas ni bilo še nobene večje omembe vredne prehranske afere, prav tako ne v njihovi panogi. Kar med drugim pomeni, da postopke nadzora in standarde nadzora živil proizvajalci in pridelovalci jemljejo zelo resno in odgovorno.

Glede njihovih izdelkov z oznako višje kakovosti pa je Jakop dejal, da ne vsebujejo konzervansov, čeprav so v sirarski proizvodnji nekateri dovoljeni. Proti močnejši konkurenci tudi ne morejo tekmovati s široko ponudbo, temveč le z visokokakovostnimi in zdravimi izdelki, pa čeprav na račun njihovega roka trajanja.

Proizvajalec mora stati za obljubo na izdelku Za Vinka Buta, direktorja Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah, ki je pomemben dobavitelj mleka za Mlekarno Celeia, je zelo pomembno, da proizvajalec resnično stoji za obljubo, če deklarira in promovira svoj izdelek kot tistega z dodano vrednostjo zaradi sestavin in porekla. Kar v njihovem primeru med drugim pomeni, da mleko, iz katerega so narejeni siri Mlekarne Celeia, ne vsebuje nobenih hranil, ki bi bila na kakršenkoli način gensko spremenjena (z oznako GSO). In da glede spoštovanja pravil in standardov, ki jih nadzorujejo kontrolne inštitucije, ne sme biti nobenih pomislekov, še dodaja But.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin