Sreda, 2. 10. 2019, 17.43
4 leta, 6 mesecev
Delodajalci vlado pozivajo, da sprejme paket davčnih sprememb
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,11
Delodajalske organizacije so vlado pozvale, naj čim prej obravnava že spomladi napovedani paket davčnih sprememb ter ga posreduje v postopek v državni zbor. Na finančnem ministrstvu odgovarjajo, da je paket že nared, vlada ga bo predvidoma obravnavali v četrtek.
Finančni minister Andrej Bertoncelj je spremembo več davčnih zakonov, ki bi šle v smeri razbremenitve dela, napovedal februarja. Maja je bila nato že uveljavljena razbremenitev regresa, junija pa je vlada dala v javno obravnavo še dodatne predloge, s katerimi naj bi razbremenili delo, izpad prihodkov pa nadomestili z dodatno obdavčitvijo kapitala.
Zapletlo se je na seji Ekonomsko-socialnega sveta
Po zaključeni javni obravnavi so na ministrstvu te predloge nekoliko prilagodili pripombam, zapletlo pa se je na septembrski seji Ekonomsko-socialnega sveta, ko socialni partnerji v nasprotju s pričakovanji niso dosegli soglasja. Minister Bertoncelj je zato predlagal nadaljevanje pogajanj, katerim pa niso naklonjeni niti sindikati niti delodajalci.
Kakšne spremembe se obetajo
Gre za predloge sprememb zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb ter o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Dohodninska lestvica naj bi se spremenila na način, da se v največji meri razbremeni srednji dohodkovni razred. Izpad prihodkov bi se nadomestil s zvišanjem obdavčitve kapitalskih dobičkov in po prvotnih načrtih tudi z zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb, vendar so pozneje to namero opustili.
Delodajalci: Obremenjenost dela z davki in prispevki je prekomerna
Danes so se sešle delodajalske organizacije in predlog podprle. "Že več let opozarjamo, da je obremenjenost dela z davki in prispevki v Sloveniji prekomerna, zlasti pri ključnih kadrih, ki največ prispevajo k dodani vrednosti v podjetju. Zato si prizadevamo za takšno davčno razbremenitev dela, ki bi se odrazila v občutnem dvigu neto plač zaposlenih in krepitvi srednjega razreda ter variabilnega nagrajevanja. Paket predlaganih sprememb ocenjujemo kot dober korak v tej smeri," so po sestanku sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije.
Opozarjajo pa pred nameravano uvedbo minimalne efektivne obdavčitve pri davku od dohodka pravnih oseb v višini sedmih odstotkov, saj bi ta prizadela razvojna podjetja. "Zato ocenjujemo, da so potrebne spremembe zakonodaje pri načinu in obsegu uveljavljanja davčnih olajšav na različnih segmentih. Prav tako je za dvig produktivnosti v gospodarstvu potrebno nadaljevati z davčno razbremenitvijo nagrade za poslovno uspešnost," so še opozorili delodajalci.
Delodajalci in sindikati pred sestankom s Šarcem previdni
Predstavniki delodajalskih in delojemalskih organizacij, ki sodelujejo v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), se bodo v torek po informacijah STA udeležili sestanka s premierjem Marjanom Šarcem, izida pa ne želijo napovedovati. Ali bo socialni dialog znova stekel, tako še ni mogoče reči, na obeh straneh pa poudarjajo, da ob sedanji praksi ni smiseln.
Na delodajalski strani pred sestankom s predsednikom vlade niso pretirano zgovorni in ne želijo komentirati prvih njegovih odzivov na petkovo prekinitev socialnega dialoga, za katero so se odločili, ker se ne strinjajo, da se predloge pomembnih zakonov v DZ vlaga mimo ESS, tako da o njih ne morejo niti razpravljati, kaj šele odločati. Sporni so sicer predlogi zakonov, ki jih v parlamentarno proceduro vlaga Levica.
Med predstavniki delodajalcev je zdaj mogoče slišati, da tudi sami Levici ne oporekajo pravice do vlaganja predlogov v DZ. Zavedajo se, da Levica ni socialni partner in se ji ni treba usklajevati.
Kot poudarjajo, so opozicijske stranke vsa leta do zdaj vlagale predloge zakonov, a so jih pristojni parlamentarni odbori zavračali z ugotovitvami, da niso primerni za nadaljnjo obravnavo. Koalicija je nato predlagala svoje predloge, ki jih je predhodno uskladila na ESS. Takšno prakso so pričakovali tudi v času Šarčeve vlade.
Kot je znano, je bil en zakon, ki ga je v DZ vložila Levica, in sicer novela zakona o minimalni plači, že sprejet mimo ESS, delodajalci pa se bojijo, da bodo šli na ta način skozi sito še trije predlogi Levice, in sicer predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, ki predvideva izboljšanje plačila študentskega dela oz. položaja študentov, predlog novele zakona o delovnih razmerjih, ki predvideva, da bi bili vsi starši upravičeni do dodatnega dne plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva otroka na prvi šolski dan, ter predlog sprememb zakonodaje, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Tudi na sindikalni strani priznavajo, da je vlaganje predlogov zakonov v DZ pravica Levice. Zadrega pa se pojavi, ko vlada te predloge skladno s koalicijskim sporazumom z Levico podpre, saj nato ne pridejo na ESS. Na nek način pa gre še vedno za vladne zakone, čeprav je predlagatelj nekdo drug, ocenjujejo. V tej luči se strinjajo z delodajalci, da takšne situacije še ni bilo in da ni dobra.
Od sestanka zato pričakujejo pogovor o tem, kaj je za koga socialni dialog. Predsedniku vlade nameravajo pojasniti, da morajo imeti socialni partnerji možnost sodelovati pri pripravi in usklajevanju zakonodaje s področja dela ESS, še preden bo ta posredovana v zakonodajni postopek. To po njihovem prepričanju bi to moralo predstavljati predpogoj za podporo koalicijskih strank predlogom v zakonodajnem postopku.
Kakšnega pretiranega optimizma pred srečanjem s Šarcem ni zaznati ne med delodajalci ne med sindikati, oboji pa vztrajajo, da ob sedanji praksi ESS ni smiseln.
