Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
6. 5. 2014,
10.05

Osveženo pred

4 leta, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

delo na črno siva ekonomija

Torek, 6. 5. 2014, 10.05

4 leta, 8 mesecev

Delo na črno največ oglašujejo na spletu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Največ dela na črno je med obrtniki in ponudniki varstva otrok, čiščenja stanovanjskih prostorov in inštrukcij. Nekoč je bila večina oglasov za delo na črno časopisih, zdaj jih je največ na spletu.

Natančnih podatkov o tem, koliko je v resnici dela na črno, ni, saj obsega sive ekonomije ni mogoče natančno izmeriti. Iz študije Evropske komisije iz leta 2004 izhaja ocena, da se obseg sive ekonomije v državah članicah EU zelo razlikuje, ponekod sega do 20 odstotkov BDP ali več.

Siva ekonomija je precej prisotna tudi v Sloveniji, njen delež po različnih ocenah predstavlja med 17 in 25 odstotki BDP.

Obrtniki in ponudniki varstva otrok, čiščenja in inštrukcij Na tržnem inšpektoratu pravijo, da je največ dela na črno med obrtniki in pri ponudnikih varstva otrok, čiščenja stanovanjskih prostorov in inštrukcij. Pri obrtnikih, ki ne izdajajo računov, na inšpektoratu izpostavljajo avtomehanike, električarje, vodovodarje, frizerje in ponudnike kozmetičnih storitev.

Vse več ponudnikov storitev, ki dohodkov ne prijavljajo in od njih ne plačujejo davkov in prispevkov, se v zadnjem času odloča za oglaševanje na spletu, predvsem prek Facebooka, ugotavljajo na inšpektoratu.

Ozaveščenost narašča Opažajo tudi, da število prijav dela na črno, odkar poteka vladna kampanja proti sivi ekonomiji, narašča, kar kaže na vedno večjo ozaveščenost državljanov o tem, da zaradi takšnega ravnanja izgubljamo prav vsi. Sicer pri nas na splošno še vedno velja, da je delo brez izdanega računa družbeno sprejemljivo.

Po drugi strani pa so tržni inšpektorji vsako leto dejavnejši, kar je vidno iz zgornje tabele. Inšpektorji so posebej pozorni na tako imenovane šušmarje, nadzirajo jih večinoma na podlagi prijav in v okviru akcij poostrenega nadzora, čeprav so v zadnjem primeru manj uspešni.

Kmalu višje globe Globa za posameznika, ki opravlja delo na črno, je po zdaj veljavnem zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno 208,65 evra. Gre za prenizek znesek, ki ima namesto odvračalnega ravno nasproten učinek in sporoča, da se delo na črno izplača, pravijo na tržnem inšpektoratu. Opozarjajo, da tisti, ki delajo na črno, državo ogoljufajo več kot enkrat, saj običajno izkoriščajo tudi socialne transferje, ki se izplačujejo iz proračuna.

Znatno višje globe za tiste, za katere bo ugotovljeno, da delajo na črno, prinaša novi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je bil sprejet konec aprila in začne veljati poleti. Posameznikom, ki bodo poslovali brez računa, bodo inšpektorji po novem zakonu lahko izrekli med tisoč in sedem tisoč evri globe.

Vsebino omogoča Vlada RS

Ne spreglejte