Letna vozovnica za vlake iz slovenskih mest do Ljubljane v primerjavi s primerljivimi razdaljami v sosednji Avstriji je pri nas v povprečju enkrat dražja. Na Slovenskih železnicah to pripisujejo nižjim subvencijam države. Ta je (za zdaj) poskrbela le za dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih.
Medtem ko je pri nas treba za letno vozovnica za vlak iz Novega mesta do Ljubljane odšteti nekaj več kot 2.100 evrov, se lahko na Tirolskem vozijo za 490 evrov letno. Še večje so razlike ob pogledu na cene letnih vozovnic iz drugih slovenskih mest, na primer s Ptuja.
V Avstriji za letno vozovnico 490 evrov, v Sloveniji dva tisočaka
Na Slovenskih železnicah, kjer so lani prodali nekaj več kot sedem tisoč letnih vozovnic, razlike v ceni v primerjavi s sosedi pojasnjujejo z nižjimi subvencijami države. Ta je za sofinanciranje izvajanja storitev javnega prevoza potnikov v železniškem prometu v letošnjem letu namenila 50 milijonov evrov.
42 milijonov evrov je država letos namenila za enotne vozovnice integriranega javnega potniškega prometa, ki ob vožnjah z vlakom omogočajo tudi uporabo mestnega in primestnega avtobusa, so nam povedali na ministrstvu za infrastrukturo.
Podobno kot število potnikov na vlakih se število zmanjšuje tudi na mestnih avtobusih v Ljubljani.
Za zdaj je poskrbljeno le za tiste, ki se izobražujejo, preostali potniki do teh ugodnosti niso upravičeni. V projektu je sicer opredeljeno, da je v načrtu tudi uvedba enotnih vozovnic za preostale, a kdaj naj bi se to zgodilo, ni znano.
"V prihodnjih letih načrtujemo razširitev integriranega javnega potniškega prometa na vse potnike. Letos smo začeli testirati dostop do spleta na vlakih in postajah ter pripravljati dokumentacijo za razpis za nakup novih vlakov," so v letnem poročilu za leto 2016 (zadnje dostopno) zapisali pri Slovenskih železnicah.
Kaj bi se Ljubljana lahko naučila od Gradca? Ogromno.
V letu 2016 so slovenske železnice prepeljale 14 milijonov potnikov.
Projekt integriranega javnega potniškega prometa, ki poteka pod okriljem ministrstva za infrastrukturo, sicer še ni končan. To se bo zgodilo, ko bodo takšno vozovnico lahko uporabljali vsi potniki, ne le mladi.
Na ljubljanski občini se do višine letnih vozovnic iz slovenskih mest do prestolnice nočejo opredeljevati, saj oblikovanje cen ni v njihovi pristojnosti.
Uporaba javnega prevoza je eden od ciljev celostne prometne strategije, s čimer si želijo zmanjšati uporabe osebnih avtomobilov, predvsem v središču mesta.
Tudi na ptujski občini, od koder letna vozovnica do prestolnice znaša kar tri tisoč evrov, bi si želeli, da bi bile cene primerljivejše s severnimi sosedi, vendar tudi oni dodajajo, da določanje teh ni v njihovi domeni.
Medtem ko v avstrijski prestolnici Dunaj že četrto leto opažajo povečanje števila potnikov na javnih prevozih - lani so prepeljali 961,7 milijonov potnikov z mestnimi avtobusi, tramvaji in podzemnimi vlaki -, na Slovenskih železnicah v zadnjih petih letih zaznavajo upad potnikov.
Slovenske železnice so v letu 2016 prepeljale 14 milijonov potnikov, kar je najmanj v zadnjih petih letih. V primerjavi z letom pred tem se je številka zmanjšala za slabe štiri odstotke, vseeno pa do leta 2020 pričakujejo obraten trend. "S širitvijo na področju javnega prevoza in ponudbo sodobnih storitev bomo skušali kar se da povečati zadovoljstvo naših potnikov," zagotavljajo pri Slovenskih železnicah, ki jih vodi Dušan Meh.
Med potniki jih je bilo kar 94 odstotkov prepeljanih v notranjem prometu, med njimi pa je skoraj polovica mladih.
"Delež železniškega prometa se je zmanjšal zaradi povečanja obsega zračnega in javnega cestnega prometa. Obseg dela v železniškem potniškem prometu je še vedno manjši zaradi zapor prog, nastalih zaradi vzdrževalnih in obnovitvenih del na JŽI. Na zmanjšanje uporabe vlaka je vplivalo tudi povečanje zamud, uvedba obvoznih poti zaradi zapor državnih mej," slabše rezultate pojasnjujejo pri Slovenskih železnicah.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.