Cameron: Čas je, da Evropa spet postane gonilo razvoja

Najpomembnejšo nalogo unije v bližnji prihodnosti Cameron vidi v sklenitvi sporazuma o svobodni trgovini z ZDA. Trgovina med EU in ZDA namreč predstavlja skoraj tretjino svetovne trgovinske menjave. Sporazum pa bi lahko pomenil 50 milijard britanskih funtov vreden pospešek za gospodarstvo EU, je zatrdil britanski premier. "Čas je, da Evropa ponovno postane gonilo razvoja," je dejal Cameron. Britanski premier je sicer v sredo napovedal referendum, na katerem bi Britanci odločali o prihodnosti Velike Britanije v EU, z napovedjo je na odobravanje naletel predvsem na domačih tleh, v Davosu pa je moral svojo za nekatere sporno držo do EU zagovarjati pred svetovnimi voditelji. Velika Britanija Evropi ne bo obrnila hrbta Cameron je v Davosu poudaril, da je Velika Britanija država, ki Evropi ne bo obrnila hrbta. A istočasno je pripomnil, da se EU mora zavedati, da več kot polovica članic pripada območju evra, ostale pa ne. "Območje evra se vedno bolj približuje bančni in fiskalni uniji, to pa ima velike učinke na države, kot je Velika Britanija, ki ne pripada temu območju in to tudi nikoli ne bo," je poudaril Cameron in dodal, da reforme EU niso potrebne samo za Veliko Britanijo, temveč so nujne za celotno EU.

"Tako ekonomisti kot tudi zakonodajalci so predolgo zanemarjali vprašanje neenakosti" Direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je v svojem govoru opozorila na korozivne neenakosti, ki preprečujejo svetovno gospodarsko okrevanje. V svojem govoru pred številnimi najbogatejšimi svetovnimi finančniki je dejala, da bi si morali bankirji znižati plače ter da bi na ta način zmanjšali prepad med revnimi in bogatimi. "Izrazita neenakost je korozivna za rast in je korozivna za družbo. Verjamem, da so tako ekonomisti kot tudi zakonodajalci predolgo zanemarjali vprašanje neenakosti," je med drugim dejala Lagardova.

Nekdanja francoska finančna ministrica je tudi mnenja, da bi bilo za reševanja prepada med obema skupinama prebivalcev morda treba razmisliti o uvedbi minimalnih plač. "Verjamem, da lahko ukrepi, kot so robustne socialne 'varnostne mreže', večja dostopnost posojil in v nekaterih primerih predpisane minimalne plača, precej pomagajo," je še dejala prisotnim. Lagardova je tudi opozorila, da so reforme mednarodnega bančnega sektorja, ki je zahodni svet leta 2008 pahnil v recesijo, ogrožene zaradi panožnega lobiranja.

"Vidni so že prvi znaki oklevanja pri sprejetih zavezah – zmanjšanje intenzivnosti reform, zamude v njihovem izvajanju in nekonsistentnost v ukrepih," je dejala direktorica IMF-a, ki je tudi mnenja, da so plače v bančnem sektorju previsoke. "Gre tudi za vprašanje odgovornosti bančnega sektorja. Bančništvo mora biti odgovorno v odnosu do realnega sektorja. Dodajati mora vrednost, ne pa je uničevati," je še dejala.

Lagardova je poudarila tudi potrebo po načrtovani bančni uniji in prihodnji fiskalni uniji v EU-ju, hkrati pa opozorila, da morajo drugi ključni gospodarski akterji, kot so ZDA in Japonska, zmanjšati svojo zadolženost, saj naj bi bil to način za vrnitev na pot stabilne rasti. Prva dama IMF-a je ob tem kot pozitiven primer izpostavila varčevalne ukrepe nekdanjega italijanskega premierja Maria Montija. Ta je v nastopu pred Lagardovo sicer izrazil mnenje, da si je Italija povrnila zaupanje in zmožnost za preobrat.

Pred Lagardovo je imel svoj govor Jamie Dimon, direktor ameriške banke J.P. Morgan, ki je napadel bančne regulatorje, ki naj bi po njegovem mnenju davkoplačevalce zgolj branili pred prihodnjimi stroški, ki jih bodo prinesli varčevalni ukrepi. "Vse skušamo narediti preveč prezgodaj, namesto da bi se osredotočili na bistveno," je dejal Dimon. Po njegovem mnenju so poskusi regulatorjev pri zmanjševanju velikih bančnih sistemov, kot je njegov, zgolj iskanje grešnega kozla in širjenje dezinformacij.

Strinjali so se, da notranji trg še ni dokončno urejen Evropski voditelji so na srečanju med drugim spregovorili o vplivu strogih reform na gospodarsko rast in zviševanje stopnje brezposelnosti, pri tem pa ostali optimistični. Sicer pa so se strinjali, da je čas, da se lekcije iz dolžniške krize območja evra spremenijo v priložnost za rast in povečanje konkurenčnosti.

Irski premier Enda Kenny je dejal, da je Irska preživela pravi "orkan", saj je ob njegovem prihodu na mesto premiera Irska že izgubila 250.000 delovnih mest, državni ugled je bil uničen, bančni sistem ni deloval, ljudje pa so bili obupani. Vendar pa Irska po njegovem mnenju napreduje.

Evropski voditelji so se v švicarskem Davosu tudi strinjali, da notranji trg še ni dokončno urejen, dogovori pa bodo potrebni predvsem na področju storitev, digitalnih storitev in energetike. Prav tako so se strinjali, da je nujna sklenitev sporazumov o prosti trgovini s Kanado, Japonsko in Singapurjem.