Bonitetne hiše: Veliko denarja za slabe ocene Sloveniji

Bonitetne hiše so zasebna, profitabilna podjetja, ki podeljujejo ocene tako za podjetja kot države, ki se želijo zadolžiti. Z nižanjem bonitetne ocene se draži zadolževanje držav. Tri velike bonitetne agencije so Standard & Poor's (S&P), Moody's in Fitch Group. Prvi dve imata sedež v ZDA, zadnja pa v New Yorku in Londonu, nadzira pa jo francosko podjetje FIMALAC. Leta 2011 sta imeli Moody's in S&P vsaka po okoli 40 odstotkov trga, Fitch pa okoli 15 odstotkov, kar pomeni, da so imele velike tri skupaj 95 odstotkov trga in da je za konkurenco zelo malo prostora. Kljub impresivnim številkam te ne izkazujejo pomena Moody's in S&P, saj sta oceni teh dveh agencij najpomembnejši, le občasno pa se posojilodajalci obrnejo k Fitchu za oceno, med drugim, kadar se Moody's in S&P ne strinjata. Slovenija je za ocene "velikih treh" po podatkih, ki jih je Planetu Siol.net posredovalo finančno ministrstvo, v zadnjih petih letih plačalo nekaj več kot 1,55 milijona evrov, natančneje, agencijam so bili v letu 2012 in preteklih štirih letih izplačani naslednji zneski (brez DDV-ja): za leto 2008 294.106,67 evrov, za leto 2009 308.341,96 evrov, za leto 2010 348.533,44 evrov, za leto 2011 343.272,49 evrov in za leto 2012 264.226,08 evrov (letno plačilo za leto 2012 agenciji Fitch še ni bilo izvršeno). Evropska hiša kot protiutež ameriškim Velika trojica bonitetnih hiš je deležna kritik na račun velike prevlade na trgu, ki naj bi pripomogla k sesutju bančnega sektorja leta 2008, saj naj bi bila v veliki meri odgovorna za strupeno okolje, ki je pripeljalo do finančnega zloma. Evropska unija je dobila idejo idejo, da bi zaostrila predpise o delovanju bonitetnih hiš in jim prepovedala javno komentiranje težav določenih držav. Hkrati razmišlja, da bi ustanovila evropske bonitetne hiše, ki bi bile protiutež ameriški trojici. Evropsko nezaupanje ameriškim institucijam se je začelo ob začetku finančne krize, še poslabšala pa so ga obtoževanja med obema celinama o tem, kdo je odgovoren za trenutno gospodarsko krizo. Olje na ogenj sovražnega razpoloženja bonitetnih hiš, ki s svojimi ocenami vtirajo sol v rane nekaterih držav, je prilila raziskava švicarske univerze St. Gallen, ki je pokazala, da so Moody's, Fitch in S&P storile napako pri ocenjevanju nekaterih držav, predvsem Grčije in Španije, ter s tem sistematično in namerno manipulirale s finančnim trgom. V poročilu raziskovalcev piše, da niso odkrili razumne statistične osnove, ki bi pojasnila nenadno in ekstremno zniževanje bonitetnih ocen številnih evropskih držav. Kljub nemajhnim zneskom, ki jih države plačujejo največjim bonitetnim hišam, so se predvsem med evropskimi državami in ekonomisti pojavili očitki, da so agencije ostrejše do Slovenije in nekaterih drugih držav v evroobmočju. Slovenski ekonomist Maks Tajnikar je tako pred časom celo dejal, da bi bilo treba bonitetne agencije tožiti, "saj s svojo dejavnostjo zagotavljajo paralelno obnašanje bančnih in finančnih organizacij. Paralelno obnašanje pa je ena od najhujših oblik kršitve konkurence po zakonih EU".