Bomo državno NLB še enkrat letos dokapitalizirali?

Se bo torej zgodila nova dokapitalizacija naše največje banke NLB? Poznavalci bančnega dogajanja pravijo, da je verjetnost zelo velika. V Banki Slovenije, ki je regulator bančnega trga pri nas, naj bi menda zelo resno razmišljali, da bodo od banke zahtevali dvig temeljnega kapitala. Prvi mož Banke Slovenije guverner Marko Kranjec je namreč v minulih mesecih že večkrat opozoril, da so slovenske banke, predvsem največja NLB, kapitalsko podhranjene, zato bodo potrebovale svež denar, skratka nove dokapitalizacije. Kdaj se bo v Banki Slovenije rodila konkretna zahteva po novi dokapitalizaciji, NLB ni jasno. Prav tako ostaja uganka, koliko denarja naša največja banka za izboljšanje kapitalske ustreznosti zares nujno potrebuje.

Nujno potrebna nova kapitalska injekcija NLB

V krogih ekonomistov pa menijo, da bi banka potrebovala vsaj še četrtmilijardno "kapitalsko injekcijo", kot jo je enkrat letos že dobila. Niso namreč redki med ekonomisti, ki opozarjajo, da je bila prva letošnja dokapitalizacija banke "požegnana" in "pokurjena" za lansko velikansko več kot dvestomilijonsko izgubo skupine NLB. Na Banki Slovenije danes ostajajo skrivnostni, ali bodo kot regulator bančnega trga že v kratkem zahtevali dvig temeljnega kapitala naše največje banke, pa tudi nekaterih drugih slovenskih bank.

Ali že kmalu spet dokapitalizacija je odvisno od Banke Slovenije? Član NS NLB ekonomist Igor Masten jasno sporoča: "Če bo centralna banka kot regulator bančnega trga zahtevala dvig temeljnega kapitala, potem je dokapitalizacija banke ena od možnosti, kapital bo pač treba zagotoviti! Odločitev o dokapitalizaciji ni v rokah banke, če bo prišlo do zahteve Banke Slovenije, potem bo morala NLB kratko malo zadostiti zahtevi regulatorja trga in nadzorni svet banke se bo moral skupaj z lastniki dogovoriti in sklicati skupščino delničarjev NLB, ki bo potem odločila o dokapitalizaciji. Vse pa je odvisno od slovenske centralne banke," poudarja Igor Masten.

Država pri novi dokapitalizaciji nima kaj iskati

Ekonomist Janez Šušteršič o napovedi morebitne nove dokapitalizacije pravi: "Naj banko dokapitalizira tisti, ki ima denar. Davkoplačevalci ga nimamo, skratka država nima pri morebitni novi dokapitalizaciji kaj iskati! Naj pač prodajo zdaj večinsko državno banko tistemu, ki je zainteresiran biti njen lastnik, po kakršni koli ceni, samo da ne bo treba davkoplačevalcem vsake pol leta banke sanirati. Vse skupaj okoli NLB je že prav smešno! Preprosto druge rešitve kot prodaje banke ni. Vsak lastnik, ki pride, bo boljši kot pa, da to še naprej opravlja minister za finance Franc Križanič in njegovi sodelavci," še poudarja Janez Šušteršič.

Nova dokapitalizacija s KBC? Nova dokapitalizacija NLB, če bi jo izvedla le država, bi znova odprla tudi vprašanje nedovoljene državne pomoči. Bruselj je ob nedavni prvi letošnji dokapitalizaciji naše banke "zamižal", belgijski KBC pri njej ni sodeloval, zato se je lastniška struktura dodobra spremenila, saj je slovenska država zdaj lastnica skoraj 58 odstotkov delnic naše največje banke. »V belgijskem KBC kot je običajno ne komentirajo hipotetičnih vprašanj oziroma govoric!« Ali bi bili Belgijci zdaj pripravljeni sodelovati pri novi dokapitalizaciji, ostaja uganka. Ne gre pa prezreti, da Belgijci že dolge mesece neuspešno prodajajo svoj delež v NLB. Poznavalci zato menijo, da bi bilo neresno pričakovati, da bi KBC tokrat sodeloval pri dokapitalizaciji NLB. Še zlasti, ker KBC nima nobenih trdnih zagotovil, tudi političnih, da bi lahko pozneje postal večinski lastnik in prevzel našo največjo banko, kar si je v minulih letih neuspešno prizadeval že od nesrečnega nakupa njenega 34-odstotnega deleža (po prvi letošnji dokapitalizaciji je ta le še 25-odstoten) leta 2002.