Blejski gozdarji za aktivnejše gospodarjenje z gozdovi

Zato blejska enota zavoda za gozdove Slovenije predlaga ukrepe, s katerimi bi zagotovili ustreznejšo posestniško strukturo in lastnike, ki bi bili zainteresirani aktivno gospodariti z gozdom. Blejski gozdovi razdrobljeni med 9000 lastnikov Blejsko gozdno gospodarsko območje meri 101.000 hektarjev celotne površine oziroma 65.000 hektarjev gozdov, ki so razdrobljeni kar med 9000 lastnikov. "Posestna struktura je primerljiva z ostalo Slovenijo, vsekakor pa skrajno slaba za gospodarjenje, saj je povprečna posest manjša od treh hektarjev in je še dodatno razdeljena na več parcel," je pojasnil vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Avsenek. "Zanimanje za gospodarjenje z gozdovi upada" Poudaril je, da je že zaradi lastniške razdrobljenosti gospodarjenje z gozdovi oteženo. Dodaten problem pa je zelo majhen interes lastnikov. "V zadnjih letih in desetletjih zanimanje za gospodarjenje z gozdovi pri večini lastnikov še upada," je ocenil Avsenek. Ob tem je sicer spomnil na nekaj mlajših lastnikov večjih posesti, ki so aktivno pristopili h gospodarjenju z gozdovi, a hkrati opozoril na množico malih lastnikov, ki za to ne kažejo nikakršnega interesa.

Iz tega izvira vrsta problemov - od tega, da se zaradi neodzivnosti lastnikov povečuje nevarnost razmnoževanja škodljivcev, do tega, da Slovenija ne izkoristi vseh potencialov, ki ji jih dajejo gozdovi. Tako v zasebnih gozdovih ostane skoraj polovica lesne mase, ki bi jo v skladu z gozdno gospodarskimi načrti lahko posekali in prodali.

Povečevanje zalog ni vedno dobro Avsenek meni, da je nujno potrebno sprejeti ukrepe, ki bi motivirali lastnike, da začnejo izkoriščati svoje gozdove. "Gozdarji smo sicer nekaj časa zadovoljni, da se zaloge povečujejo, ampak sedaj smo pa že v tisti fazi, ko povečevanje zalog pomeni zniževanje prirastka, nestabilnost gozdov in propadanje biomase v gozdovih," je pojasnil in opozoril, da bo ne le zaradi ekonomskih ampak tudi ekoloških interesov treba aktivno poseči v gozdove.

Kar 70 odstotkov lastnikov z gozdovi ne gospodari Realizacija poseka v zasebnih gozdovih je le od 50- do 60-odstotna, saj kar 70 odstotkov lastnikov z gozdovi ne gospodari. "Za gozdove je to slaba popotnica," je poudaril Avsenek in pojasni, da se zlasti na odročnih terenih lesne zaloge povečujejo celo na 500 kubičnih metrov na hektar, medtem ko je povprečna zaloga v državi 270 kubičnih metrov, optimalna pa med 300 in 400 kubičnih metrov na hektar.

Preseganje optimalne zaloge pomeni, da se gozdovi starajo in postajajo vse občutljivejši na ujme. Hkrati se tudi število ujm povečuje in zaradi slabše kondicije gozdov je moč pričakovati hujše posledice in še več sanitarnih sečenj. "Zato moramo ukrepati," je pozval Avsenek in lansko jesen pristojnemu ministrstvu že podal predlog.

Se bo gospodarjenje z gozdovi priznalo za davčno olajšavo? Avsenek predlaga, da bi se dejanska obdavčitev gozdov povečala, hkrati pa bi se za vse aktivne lastnike gospodarjenje z gozdovi priznalo za davčno olajšavo. Tako bi davčna obremenitev sedanje lastnike motivirala k bolj aktivnemu ukvarjanju z gozdovi ali pa k prodaji tistim, ki imajo voljo, znanje in opremo za gospodarjenje z gozdom.

Odkupne cene gozda so relativno nizke "Prepričan sem, da je podani predlog nepriljubljena rešitev, ampak po moji oceni in oceni številnih strokovnjakov edina učinkovita," je poudaril Avsenek in dodal, da sedaj lastnik gozda z njim praktično nima nobenega stroška, vendar tudi nobenega prihodka, saj so odkupne cene relativno nizke in majhen lastnik bi lahko letno prodal deset kubičnih metrov lesa za okrog 500 evrov lesa, s čimer bi težko pokril same stroške spravila lesa.

"Običajno pa povprečni lastnik gozda ne ve niti, kje ta gozd je, kaj šele kaj drugega," je opozoril Avsenek in izpostavil motivacijo za združevanje lastnikov pri gospodarjenju. Sam sistem zakupa, kot obstaja v kmetijstvu in kjer lastniki polja in njive oddajajo kmetom v najem, v gozdarstvu namreč ne more delovati, saj ni letnega poseka in se "vse odvija na precej daljša obdobja".