Četrtek, 7. 3. 2019, 12.50
5 let, 1 mesec
Banke v Sloveniji lani s skoraj 500 milijoni evrov dobička
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,21
10
Banke v Sloveniji so lani ustvarile 496,3 milijona evrov čistega dobička, kar je 16,8 odstotka več kot leta 2017. Dobiček pred davki je narasel za 20 odstotkov na 531,8 milijona evrov. Banke so že drugo leto zapored neto sproščale oslabitve in rezervacije. Drugo leto zapored je porasla tudi bilančna vsota bančnega sistema, tokrat za 2,2 odstotka.
Gre za najvišji dobiček pred davki po letu 2007, ko je ta dosegel približno 512 milijonov evrov. V najslabšem položaju se je bančni sistem v zadnjem desetletju znašel v letu 2013, ko je izguba dosegla 3,44 milijarde evrov, ob koncu tistega leta pa je bila potrebna velika državna sanacija bank.
V Banki Slovenije so v najnovejši informaciji o poslovanju bank podatek o dobičkonosnosti pospremili s pojasnilom, da je bil dobiček bančnega sistema lani visok. Pred obdavčitvijo in ob neupoštevanju neto sproščanja oslabitev in rezervacij je dosegel 488 milijonov evrov, banke pa so sprostile za 47,7 milijona evrov oslabitev in rezervacij, kar je pet milijonov evrov oz. 11,6 odstotka več kot v 2017. Še v 2016 so medtem oblikovale za 96,3 milijona evrov oslabitev in rezervacij.
Na dohodkovni strani so bile čiste obresti s 671,7 milijona evrov za tri odstotke odstotka višje kot predlani, pri čemer pa so na Banki Slovenije izpostavili, da je neto obrestna marža z 1,84 odstotka ostala razmeroma nizka glede na dolgoročno povprečje.
Banke in hranilnice lani zvišale cene večine storitev
Neobrestni prihodki so medtem narasli za 14,1 odstotka na 481,9 milijona evrov. Banka Slovenije je sicer že pred dnevi objavila analizo o nadomestilih 12 bank in treh hranilnic za plačilne storitve in izračun stroškov košaric teh storitev, v kateri je ugotovila, da so banke in hranilnice lani zvišale cene večine plačilnih storitev. Zvišanja so bila večja v tradicionalnih segmentih storitev, kot je plačevanje preko okenca, nižja pa v sodobnih, ko je plačevanje preko e-banke.
Bruto dohodek bank je lani narasel za 7,4 odstotka na 1,15 milijarde evrov. Rast na dohodkovni strani je pozitivna novica, saj se je ob izboljšanju bilanc bank, ko gre za slaba posojila, dohodkovno tveganje omenjalo in se še omenja kot eno največjih.
Operativni stroški so medletno upadli za 0,6 odstotka na 669,5 milijona evrov, neto dohodek pa je bil tako s 488,2 milijona evrov medletno višji za 21,9 odstotka.
Vloge nebančnega sektorja so se povečale enkrat bolj od posojil
Bilančna vsota bančnega sistema se je povečala že drugi leto zapored. Ob koncu decembra je bila pri nekaj manj kot 38,78 milijarde evrov, kar je 2,2 odstotka več kot ob koncu 2017. V Banki Slovenije ob tem ugotavljajo, da so se vloge nebančnega sektorja povečale skoraj enkrat bolj kot posojila nebančnemu sektorju.
Vloge nebančnega sektorja so se tako medletno povečale za 1,45 milijarde evrov oz. 5,3 odstotka na 28,98 milijarde evrov. Najbolj so se povečale vloge gospodinjstev (za nekaj manj kot 1,20 milijarde evrov na 18,73 milijarde evrov), vloge nefinančnih družb pa so se po pojasnilih Banke Slovenije povečale manj kot v preteklih letih (za 419 milijonov evrov na 6,79 milijarde evrov).
Medletna rast posojil nebančnemu sektorju je bila pri 3,3 odstotka, in to kljub decembrski upočasnitvi (novembra je bila še pri 6,1 odstotka), do katere je po navedbah bančnega nadzornika prišlo zaradi zmanjšanja posojil nefinančnim družbam in baznega učinka, to je refinanciranje obveznic DUTB v decembru 2017.
Potrošniška posojila so se povečala za 11,8 odstotka
V Banki Slovenije izpostavljajo, da posojila gospodinjstvom predstavljajo že več kot četrtino naložb bančnega sistema, pri čemer so se potrošniška posojila povečala za 11,8 odstotka, rast stanovanjskih posojil pa je ostala pri skoraj petih odstotkih. Skupno je bila vrednost posojil nefinančnim družbam ob koncu leta pri 22,24 milijarde evrov, pri čemer so posojila gospodinjstvom znašala 10,08 milijarde evrov, posojila podjetjem pa 8,47 milijarde evrov.
Kakovost bančnih naložb se je tudi v letu 2018 izboljšala, saj so banke po navedbah Banke Slovenije znižale nedonosne izpostavljenosti v vseh segmentih kreditnega portfelja. Delež nedonosnih izpostavljenosti po širši definiciji Evropskega bančnega organa (Eba) se je na ravni bančnega sistema s šestih odstotkov ob zaključku 2017 do konca 2018 znižal na štiri odstotke oziroma 1,7 milijarde evrov.
Banke ostajajo kapitalsko močne
Kljub hitremu izboljševanju ostaja kakovost portfelja najslabša v sektorju podjetij z 8,4-odstotnim deležem nedonosnih izpostavljenosti. To je vseeno za 4,5 odstotne točke manj kot ob koncu 2017. Ob ugodnem finančnem položaju prebivalstva se deleži nedonosnih izpostavljenosti v sektorju prebivalstva ohranja pri le 2,3 odstotka.
Likvidnostni položaj bančnega sistema ostaja ugoden in se je ob koncu 2018 še izboljšal, banke pa so še naprej kapitalsko močne. Kapitalska ustreznost bančnega sistema je po zadnjih podatkih v tretjem četrtletju ostala solidna in višja od povprečja kapitalske ustreznosti držav evrskega območja, so še zapisali na Banki Slovenije.
10