SiolNET. Posel danes Novice
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Avstrijska davčna reforma bo januarja zvišala neto plače, Mramorjeva nam jih ne bo

2

termometer

Neto plače nižjega in srednjega sloja avstrijskih davkoplačevalcev bodo z novim letom višje. Zakaj sosedje lahko sprejmejo korenito davčno reformo in zvišajo plače, v Sloveniji pa tega ne znamo?

Potem ko se je v petek iztekla desetdnevna javna obravnava osnutkov treh zakonov v okviru davčne reforme, smo pogledali, kakšno davčno reformo so sprejeli naši severni sosedje. Ali bi takšno reformo lahko uvedli tudi pri nas?

Davčni svetovalec Ivan Simič meni, da predlagane spremembe davčna zakonodaje ne bodo ustvarile boljših pogojev dela, temveč še kakšno selitev več v tujino, kar se že dogaja leta in zato imamo danes toliko bogatih Slovencev, ki živijo in delajo v tujini. "Davčno reformo, to ni davčna reforma, se pripravlja na drugačen način," je prepričan Simič.

Ko pravega preboja ni na vidiku Okrevanje avstrijskega gospodarstva po mnenju raziskovalcev ostaja na trhlih nogah. Gospodarstvo raste počasneje od povprečja v EU, enaka pričakovanja so tudi za prihodnje leto, opozarja prvi mož avstrijskega gospodarskega inštituta Wifo Karl Aiginger. Če ne bo sprejetih reform, bo tak trend trajal še dlje.

Za pet milijard manj davkov Avstrijska vlada se je zato spomladi dogovorila o predlogu korenite davčne reforme, parlament jo je potrdil poleti, veljati pa bo začela z novim letom. Avstrijski državljani si od nje obetajo davčne razbremenitve v višini 5,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka avstrijskega BDP. V enaki višini se bo morala reforma seveda financirati, država pa bo morala davčne prihodke poiskati na drugih segmentih. Izpad davčnih prihodkov načrtujejo nadomestiti postopoma v obdobju dveh do treh let. Kje in kako?

Levji delež od pričakovanih 5,2 milijarde evrov učinkov naj bi se stekel v znižanje stroškov dela, kar 4,5 milijarde evrov. Neto plače nižjega in srednjega sloja avstrijskih delavcev bodo tako višje, s tem pa se bo povečala njihova kupna moč.

Po besedah davčnega strokovnjaka Mariana Wakouniga, ki ga v Sloveniji poznamo kot direktorja za davke in carine na avstrijskem ministrstvu za finance in nekdanjega člana vladnega fiskalnega sveta v Sloveniji, jedro reforme predstavlja spremenjena dohodninska lestvica.

Ko država delavcu manj vzame Nova avstrijska lestvica bo imela namesto treh po novem šest davčnih razredov. Zavezancem v prvem davčnem razredu, ki znaša 11 tisoč evrov neto davčne osnove, že zdaj ni bilo treba plačevati dohodnine in tako bo ostalo tudi v prihodnje.

V Sloveniji imamo štiri davčne razrede. Plačila dohodnine so oproščeni zavezanci, ki letno zaslužijo do 6.519 evrov neto, ker se jim za toliko zmanjša davčna osnova. S plačo malenkost nad povprečjem slovenski zavezanci hitro pristanejo v 41-odstotnem razredu.

Z občutnim znižanjem vstopne davčne stopnje s 36,5 odstotka na 25 odstotkov bodo v Avstriji razbremenjeni vsi davkoplačevalci, ne glede na to, na kateri stopnji progresivne lestvice so bili do zdaj. Koristi bodo imeli tudi višji dohodkovni razredi, predvsem tisti nad 60 tisoč evrov neto davčne osnove. Po 50-odstotni davčni stopnji bodo obdavčeni šele od letnega dohodka od 90 tisoč evrov do enega milijona evrov. Do zdaj se je ta davčna stopnja uporabljala pri letnem dohodku nad 60 tisoč evrov. V Sloveniji so na primer po 50-odstotni davčni stopnji obdavčeni tisti, katerih neto letna davčna osnova znaša 70.900 evrov.

Davki najpremožnejših bodo namenjeni izključno raziskavam in izobraževanju Letni dohodki Avstrijcev nad enim milijonom evrov bodo po novem obdavčeni po najvišji, 55-odstotni davčni stopnji, a le za prihodnjih pet let. Po oceni Wakouniga v Avstriji živi med 400 in 500 takšnih zavezancev, večinoma na Dunaju. Ti davki se morajo nameniti izključno za raziskave in izobraževanje. Višjo obdavčitev najvišjih plač so imele lani v EU le še Švedska, Portugalska in Danska.

Davčne blagajne ne bodo obvezne za vse zavezance Tako kot Slovenija Avstrija z novim letom uvaja prave davčne blagajne. V Sloveniji bodo te obvezne za vse davčne zavezance, v Avstriji pa le za tiste, katerih letni prihodki presegajo 15 tisoč evrov neto. Neuradno v Avstriji razmišljajo celo o zvišanju meje nad 30 tisoč evrov.

Po Wakounigovih besedah gre namreč za relativno majhen segment davčnih zavezancev, ki jim davčne blagajne povzročajo prevelike administrativne stroške, iztržek teh pa za državo ni bistven. Prav tako davčne blagajne ne bodo obvezne za številne izjeme. Država od davčnih blagajn pričakuje okoli milijardo evrov dodatnih prihodkov v proračun.

Z odpravo bančne tajnosti do milijarde evrov Pomemben segment davčne reforme se nanaša tudi na odpravo bančne tajnosti, ki bo sicer začela veljati šele v začetku leta 2017. Slovenija ta ukrep že pozna. Davčna uprava bo imela vpogled v bančne račune državljanov, to pa bo predvidoma še izboljšalo prostovoljno in bolj pošteno plačevanje davkov. Od nje si obetajo več kot milijardo evrov dodatnih davčnih prilivov. V Avstriji svoje davčne obveznosti do roka poravna 97 odstotkov zavezancev, v Sloveniji pa je po trditvah finančne uprave takšnih 95 odstotkov.

Še 900 milijonov evrov letno bodo v državno blagajno predvidoma prinesle odprava izjem pri obdavčitvi na primer službenih avtomobilov in ugodnejše stopnje davka na dodano vrednost. Približno 400 milijonov evrov bo prineslo zvišanje davkov od kapitalskih dobičkov in od prometa z zemljišči, 850 milijonov evrov dodatnih davčnih prihodkov pa je mogoče pričakovati na račun oživitve gospodarske rasti. Tudi kot posledice močnejše kupne moči na račun višjih neto plač.

Z davčno reformo pa niso preveč zadovoljni na kapitalskih trgih, saj zvišuje obdavčitve dividend s 25 na 27,5 odstotka. To slabi ugled finančnega trga. Višjo obdavčitev kapitalskih dobičkov z 20 na 25 odstotkov predvideva tudi osnutek slovenske davčne zakonodaje.

Reforma bo dvignila tudi DDV pri nekaterih storitvah Avstrija bo davek na dodano vrednost dvignila z 10 na 13 odstotkov le pri storitvah, ki niso nujno življenjsko pomembne. Gre za dvig davka za obisk kulturnih prireditev, hotelske storitve, vstopnine za živalske vrtove, kinematografe …

Davek na hrano ostaja nespremenjen, prav tako višja davčna stopnja ostaja pri 20 odstotkih.

Wakounig vse načrtovane ukrepe na področju preganjanja sive ekonomije z davčnimi blagajnami in odpravo bančne tajnosti ter višjo obdavčitev dividend in prometa z nepremičninami označuje za nujne posege v avstrijski davčni sistem.

"Ti posegi imajo za financiranje davčne reforme daleč večji pomen kot na primer dvig davka pri nakupu vstopnice za ogled živalskega vrta," še meni Wakounig, ki je bil v teh dneh v Sloveniji izbran za najuglednejšega davčnega strokovnjaka.

Socialna kapica višja za 190 evrov Medtem ko slovenski osnutek davčne reforme socialne kapice ne predvideva, se bo ta pri sosedih zvišala s 4.650 evrov na 4.840 evrov, torej za 190 evrov. Stroški dela se s tem ne bodo znižali, bo pa država vsaj deloma lahko financirala negativni davek, torej povrnitev socialnih prispevkov najnižjim dohodkovnim razredom.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin