Ponedeljek, 25. 2. 2019, 13.18
5 let, 1 mesec
Astronomski davčni dolg Mirka Tuša do države
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,82
33
Finančna uprava RS (Furs) je lastniku trgovske verige Engrotuš in nekoč najbogatejšemu Slovencu omejila razpolaganje z osebnim premoženjem.
Dosedanja preiskava davčnih inšpektorjev je pokazala, da je Mirko Tuš skupaj s soprogo Tanjo državi plačal za kar 6,525 milijona evrov premalo davka.
Na Fursu ne komentirajo konkretnih postopkov. Tako ni jasno, kako so ugotovili in izračunali dodatno davčno obveznost. S prošnjo za pojasnila smo se obrnili na Mirka Tuša. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je sicer konec lanskega leta po dveh letih zaključil preiskavo spornih poslov in Mirka in Tanjo Tuš kazensko ovadil zaradi zlorabe položaja ali zaupanja in pranja denarja. Očitali so jima, da sta ob prodaji blagovne znamke Tušmobil svojemu podjetju iz Hongkonga nezakonito pridobila 19,3 milijona evrov premoženjske koristi. Policija je še ugotovila, da sta takratnega direktorja ene od svojih družb naklepoma napeljala k zlorabi položaja, s tem da je soglašal s prodajo premoženja.
NPU: nezakonito do 19 milijonov evrov
Mirko Tuš je dolgo časa odlašal s prodajo mobilnega operaterja in zavračal zanj prenizke ponudbe. Leta 2014 se je nazadnje dogovoril s Telemachom, ki je za Tušmobil plačal 110 milijonov evrov. Pozneje so banke, ki so prejele večino kupnine, izvedele, da se je Mirko Tuš vzporedno s Telemachom dogovoril še o prodaji Tušmobilove blagovne znamke, ki je bila na njihovo začudenje v lasti zakoncev Mirka in Tanje Tuš.
Čeprav jo je Telemach kmalu po prevzemu ugasnil, je zanjo plačal 29 milijonov evrov. Posel je bil sklenjen v Luksemburgu, kjer se konča lastništvo Telemacha, prejemnik sredstev pa naj bi bilo podjetje Middlesbor iz Hongkonga, za katerim naj bi stala zakonca Tuš.
Pozneje sta zakonca Tuš lastništvo podjetja iz Hongkonga in s tem blagovnih znamk prenesla v Luksemburg. "To sta storila z namenom, da s pranjem denarja zakrijeta ali poskusita zakriti njegov izvor in da se zakrijejo sledovi izvora ter onemogoči identifikacija imetnika tega premoženja," je v preiskavi ugotovila policija. Zakonca Tuš naj bi s kaznivim dejanjem pridobila premoženjsko korist v višini 19,3 milijona evrov, po drugi strani pa je bila za tolikšen znesek oškodovana družba.
Vila zakoncev Tuš v Lokrovcu pri Celju je bila leta 2017 na prodaj za 2,5 milijona evrov.
Za blagovno znamko nista prejela kupnine, ampak jo je Telemach "plačal" s terjatvami, ki sta jih na koncu pretvorila v lastniški delež nizozemske družbe United Group, lastnice Telemacha.
S to operacijo so bile torej oškodovane tudi banke, saj so vsa leta podaljševale posojila skupini Tuš, namesto da bi jih ta vrnila. Ob prodaji Tušmobila so namreč banke zahtevale, da celotna kupnina konča na njihovih računih, s čimer bi se zmanjšala njihova izpostavljenost do Tuša.
Mirko Tuš tako še nekaj časa ne bo mogel prodati svoje luksuzne vile v Lokrovcu pri Celju, za katero je leta 2017 pričakoval 2,5 milijona evrov kupnine. Na Fursu so namreč zahtevali in dosegli vpis prepovedi prodaje in obremenitve na njegovem premoženju. Vpisali so jo tudi na stoodstotnem lastniškem deležu v krovni družbi Tuš Holding, na katerem so že dalj časa hipoteke bank upnic skupine Tuš.
Začetek glavne obravnave v zadevi Tušmobil
Do zamrznitve premoženja je sicer prišlo v času, ko se bo po triletnem zastoju začela glavna obravnava v zadevi Tušmobil, kjer Mirku Tušu očitajo podkupovanje v zameno za brezplačne frekvence za mobilno telefonijo leta 2008.
Glavne ovire, ki je preprečevala nadaljevanje sojenja nekoč najbogatejšemu Slovencu, namreč ni več. Sodišče je dokončno odločilo, da je policija dokaze, obremenilne za Mirka Tuša in druge obtožene, v preiskavi pridobila na zakonit način. Gre za izpiske telefonskih klicev, ki so jih kriminalisti pridobili leta 2011 med hišno preiskavo pri nekdanjem direktorju Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) Tomažu Simoniču, ki se je podpisal pod sporno podelitev frekvenc. "Vsi dokazi ostajajo v spisu," so odločitev višjega sodišča v Ljubljani za Siol.net pojasnili na tožilstvu.
33