Sreda, 14. 6. 2017, 20.21
6 let, 10 mesecev
Federal Reserve povišala ključno obrestno mero za 0,25 odstotka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) je odobril že drugo letošnje povišanje ključne obrestne mere, po kateri si banke čez noč med seboj posojajo denar, in sicer za 0,25 odstotka na med 1,0 do 1,25 odstotka, ne glede na to, da inflacija zaostaja za pričakovanji.
Centralna banka ZDA je nekoliko bolj optimistična glede gospodarske rasti in zaposlovanja, kot je bila v marcu ob zadnjih napovedih. Namesto 2,1-odstotne zdaj letos za ZDA napoveduje 2,2-odstotno gospodarsko rast, stopnja brezposelnosti pa naj bi se namesto na 4,5 odstotka znižala na 4,3 odstotka.
Inflacija pa ne gre po načrtih. Federal Reserve je marca predvidel, da se bo mera inflacije, vezana na potrošniško porabo letos povišala na 1,9 odstotka, zdaj pa pričakuje le 1,6 odstotka. Osnovna inflacija brez cen energije in hrane pa naj bi bila namesto 1,9-odstotne le 1,7-odstotna. Za leto 2018 in 2019 ostaja v veljavi napoved dveh odstotkov.
Izjava FOMC pravi, da so kratkoročna tveganja za gospodarske obete uravnotežena, posebej pozorni pa ostajajo na inflacijo. Ne glede na povečanje porabe gospodinjstev, bo inflacija v naslednjih 12 mesecih ostala nižja od dveh odstotkov, čeprav pa naj bi se potem le stabilizirala.
FOMC je v izjavi, ki ni bila soglasna, potrdil, da je cilj obrestne politike v letošnjem letu še naprej dvig ključne obrestne mere na 1,4 odstotka. To pomeni, da se obeta še najmanj eno povišanje. Proti je bil predsednik regionalne banke Federal Reserve iz Minnesote Neel Kashkari, ki bi z višanjem obresti počakal dokler se inflacija ne predrami.
Povišanje ključne obrestne mere je bilo povsem pričakovano, bolj zanimiva pa je razlaga centralnih bankirjev o tem, kako nameravajo pristopiti k zmanjšanju 4500 milijard dolarjev po krizi napihnjene bilance centralne banke, ki je pred leti utrjevala finančni sistem z odkupovanjem državnih obveznic, drugega vladnega dolga in vrednostnih papirjev na podlagi hipotek.
Izjava po zasedanju FOMC napoveduje, da bo centralna banka enkrat letos postopoma začela z zmanjševanjem bilance tako, da ne bo reinvestirala prihodkov od dozorelega dolga.
"Odbor bo predvidoma začel proces normalizacije bilance v letošnjem letu, če se bo gospodarstvo razvijalo naprej v pričakovanem obsegu," pravi izjava. Televizija CNBC poroča, da se bo zmanjševanje bilance na strani državnih obveznic začelo s po šestimi milijardami na mesec in se bo vsako četrtletje povečevalo, dokler se ne pride do 30 milijard na mesec.
Na strani drugega dolga in hipotekarnih vrednostnih papirjev pa se bo začelo s štirimi milijardami na mesec, do 20 milijard na mesec. Ko bo bilanca usihala skupaj za po 50 milijard na mesec, se bo to nadaljevalo, dokler se ne pride s zdajšnjih 4500 na med 2000 do 2500 milijard dolarjev.
