SiolNET. Posel danes Novice
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ali lahko živimo brez bank in finance obvladujemo sami

2

termometer

Digitalna denarna valuta bitcoin se vse bolj uveljavlja tudi v Sloveniji. Z njo lahko plačujemo za določene storitve, vse več pa je tudi start-upov, ki razvijajo rešitve za bitcoin.

Bitcoin za začetnike

Bitcoin je visokotehnološka oblika denarja. Globalna digitalna valuta je neodvisna od finančnih institucij, ker je končno število bitnih kovancev omejeno in določeno vnaprej – 21 milijonov –, pa za razliko od preostalih svetovnih valut ni podvržena sistemski devalvaciji.

Ker bitcoin ni odvisen od centralnih avtoritet, je poslovanje in trgovanje z njim preprosto, hitro in ugodno v primerjavi s tradicionalnim bančništvom. Z njim lahko poslujemo kjerkoli in kadarkoli, potrebujemo le dostop do svetovnega spleta. Digitalni denar sami, brez posrednikov, prek interneta pošiljamo drugim osebam po vsem svetu in se s tem izognemo čakanju na transakcijo.

Kako deluje bitcoin protokol?

Bitcoin je odprtokodna mreža, ki za opravljanje transakcij uporablja kriptografske podpise. Uporabniki med seboj komunicirajo na podlagi protokola, programskega sistema, ki deluje na osnovi matematičnih pravil.

Digitalni denar hranimo v digitalni denarnici (do nje dostopamo prek pametnega telefona ali računalnika). Ta deluje podobno kot spletna banka. Transakcije potrjujemo z digitalnim podpisom, jih s tem overimo in shranimo v omrežje. Naši računi za bitcoine so semianonimni: naslov je javen, lastništvo pa je lahko tudi skrito.

Kako do bitcoinov?

Bitcoine lahko iščemo s posebno strojno opremo, ki jo priključimo na zmogljiv osebni računalnik. Računalnik rešuje kompleksne matematične algoritme in išče nove bitcoine. Temu pravimo rudarjenje.

Bitcoine lahko kupimo tudi prek specializiranih podjetij, ki izbrano valuto zamenjajo za bitne kovance. Na bitcoine oziroma njihovo prodajo opozarjajo tudi oglasi na spletu. Lahko pa bitcoine tudi dvignemo na avtomatih BTM. V avtomat vstavimo izbrano vsoto denarja, ta pa nam v zameno natisne QR-kodo, ki jo poskeniramo in tako bitcoine shranimo v svojo digitalno denarnico.

Minusi, ki jih prinaša uporaba bitcoinov

Kot slabost bitcoina so govorci izpostavili nestabilnost valute, eden od poslušalcev pa je opozoril na to, da zaradi omejenosti bitcoinov ta sistem ne omogoča posojil tako kot klasična banka. Kot je v svojem nastopu poudarila Ajda Es iz podjetja Bitnik, imajo veliko vlogo pri ozaveščanju o digitalni valuti tudi mediji.

V teh je bilo v zadnjem obdobju zaznati predvsem negativne novice o digitalni valuti – predvsem v domačem okolju je odmeval hekerski vdor v slovensko borzo digitalnih kovancev Bitstamp. Čeprav imetje uporabnikov borze ni bilo ogroženo, mediji o končnem (pozitivnem) razpletu niso poročali tako intenzivno kot o vdoru.

Ob tem se veliko poroča tudi o nelegalnih aktivnostih na črnem trgu, zaprtju bančnih računov podjetij, ki se ukvarjajo z bitcoini … K bolj pozitivnemu javnemu mnenju pa veliko pripomorejo korporacije, kot sta Microsoft in Dell, ki bitcoin priznavata in z njim trgujeta.

Slovenci in bitcoin

Slovenci bitcoin poznamo predvsem po zaslugi Bitstampa, ene od največjih borz bitcoinov na svetu. Njena ustanovitelja Nejc Kodrič in Damijan Merljak imata po podatkih revije Manager vsak po 22,9 milijona evrov premoženja ter sta na 43. mestu med najbogatejšimi Slovenci.

V Ljubljani imamo tri BTM-avtomate, vse bolj pa se uveljavlja tudi plačevanje z bitcoini v lokalih. Kot je poudaril Matija Mazi, bitcoina niso spregledale niti uradne institucije – v svojih dokumentih sta jih omenila tako Durs kot Urad za preprečevanje pranja denarja. Septembra je Ljubljana gostila tudi pomembno konferenco o bitcoinih z uglednimi gosti, imamo pa tudi svoje Bitcoin društvo. Z bitnimi kovanci lahko pri nas plačujemo že v nekaj lokalih, ki so označeni s posebno nalepko.

Vse več je tudi domačih start-up podjetij, ki razvijajo rešitve za bitcoin. Ob že omenjenem Bitstampu sta tu še Bitnik in Cashila, ob njiju pa se je na dogodku Cointalk v Ljubljani predstavilo tudi avstrijsko podjetje Coinimal.

Bitni kovanci v vsakodnevni rabi – spremembe se dogajajo počasi

Na okrogli mizi so nato soočili mnenja o tem, kdaj bo bitcoin postal enakopraven del ekonomije. Sergij Foški iz slovenske fundacije Bitcoin je opozoril na to, da je tudi tu nujen čas – pa tudi, da se miselnost ljudi spreminja počasi. Potrebovali smo kar nekaj let, da smo se navadili na spletno bančništvo, zato tudi ne smemo pričakovati, da bomo v le nekaj letih sprejeli digitalno valuto.

Eric Demouth iz Coinimala pa je opozoril na to, da se bo razumevanje osebnih financ zagotovo spremenilo. Medtem ko se zaupanje v priznane finančne institucije zmanjšuje, se na drugi strani ljudje bojijo prevzeti svoje premoženje v svoje roke.

Digitalne valute bodo krojile prihodnost

Pri tem veliko vlogo igra prav internet, ki ponuja nove možnosti razvoja tudi na tem področju. Digitalne valute bodo tako gotovo krojile prihodnost, Demouth pa kot njihovo prednost izpostavlja to, da svoj denar upravljamo brez prisotnosti tretjih oseb.

Eden od glavnih izzivov, s katerimi se ukvarjajo tudi slovenski start-upi, povezani z bitcoini, pa je, kot je poudaril Peter Trček iz Bitnika, ljudi pripraviti do tega, da bitcoine uporabljajo tudi v vsakdanjem življenju – ne le, da jih imajo spravljene v digitalni denarnici. Uporabniki bi morali spodbujati tudi rabo bitcoinov v slovenskih lokalih, trgovinah, hotelih …

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail