SiolNET. Posel danes Novice
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ali je odkupovanje obveznic, kot načrtuje ECB, sploh legalno?

2

termometer

 | Foto:
Na vprašanje, ali je odkupovanje obveznic, ki ga je napovedala Evropska centralna banka (ECB), sploh legalno, nemški Spiegel odgovarja, da takšen načrt ni v pristojnosti ECB.

Čeprav je odločitev Evropske centralne banke (ECB) o neomejenem odkupovanju obveznic močno zadolženih držav v evrskem območju prepričala finančne trge, se zdaj pojavljajo ugibanja, ali niso morda takšna odkupovanja pravzaprav nelegalna. Pri tem pa Mario Draghi, predsednik ECB, pri svoji razlagi o upravičenosti takšnega načrta ne ponudi zadovoljivega odgovora, piše nemški Spiegel.

Spiegel se pri tem osredotoča predvsem na Nemčijo, kjer nad njegovim načrtom niso nič kaj navdušeni. Pretekli teden je namreč Draghi spregovoril pred več sto nemškimi podjetneži, ki so se sicer zbrali v berlinskem kongresnem centru, vendar ni prejel toplega sprejema. Nemški poslovneži se namreč še kako radi spominjajo časov, ko je imela nemška centralna banka dober ugled, niso pa naklonjeni novim pristojnostim, ki si jih je zadala ECB.

Draghi: ECB ne bo financirala bank "Z novimi koraki se ne oddaljujemo od našega mandata. ECB se ne ukvarja samo s stabilnostjo evra, temveč tudi z uresničevanjem primerne monetarne politike," je nemškim podjetnikom povedal Draghi, pri tem pa dodal, da ECB ne bo financirala vlad. Eden najglasnejših kritikov načrta, ki ga je pretekli mesec razkril Draghi, je zagotovo predsednik nemške centralne banke Jens Weidmann, ki je prepričan, da bo ECB z odkupovanjem obveznic pravzaprav omogočila vladam, da prejmejo finančna sredstva z nizko obrestno mero.

Čedalje glasnejše pa je vprašanje, ali je program odkupovanja obveznic del monetarne politike, ki je v skladu z mandatom ECB, ali bo s programom prekoračila tanko mejo med monetarno in fiskalno politiko, s tem ko pravzaprav pomaga državam pridobiti kapital, ki ga krvavo potrebujejo. Slednja namreč po mnenju Weidmanna ne spada pod pristojnost ECB.

Kdaj se monetarna politika konča in začne fiskalna, je vprašljivo Vprašanje je zahtevno in nanj je težko odgovoriti, saj konec koncev ni jasne ločitve meje med fiskalno in monetarno politiko. Na primer, ECB je sicer prepovedano neposredno odkupovanje obveznic od vlad držav v evrskem območju, vendar pa lahko obveznice odkupuje na finančnih trgih, če je to del monetarne politike. Potrebno pa se je zavedati, da je odkupovanje obveznic pravzaprav zdravljenje s stranskimi učinki. Padajoče obrestne mere obveznic pripomorejo k zmanjšanju vladnega izposojanja, nekateri ekonomisti pa se celo sprašujejo, ali ravno to ne tiči v ozadju odkupovanja obveznic.

Odločitev ECB za odkupovanje obveznic pa je Draghi nemškim podjetnikom predstavil takole: "Svet ECB je imel dve izbiri: ali naj sprejme nastalo situacijo in dovoli, da je njena monetarna politika ogrožena, ali pa naj ukrepa v okviru svojega mandata. Odločili smo se za slednje."

Akademiki in ekonomisti se strinjajo, da to ni pristojnost ECB Ekonomisti pa so skeptični do Draghijevih trditev, da želi ECB z odkupovanjem obveznic pravzaprav doseči nižje obrestne mere za podjetja in potrošnike, prepričani so namreč, da želi na takšen način pomagati vladam, predvsem tistim v Madridu in v Rimu. "Argument ECB, da je odkupovanje obveznic del monetarne politike, je le izgovor," je prepričan Jürgen Stark, nekdanji član Sveta ECB. "Tukaj govorimo o financiranju vlad," je povedal Stark in dodal, da to ni v skladu s pogodbami o EU. "ECB ne deluje v skladu s svojim mandatom," še sklene.

Akademska sfera pa je prepričana, da ima Stark prav. "Zdravi razum nam pravi, da ECB s svojim programom dela nekaj popolnoma drugega, kot samo izraža svojo zaskrbljenost nad nestabilnostjo evra," je povedal profesor ekonomije Clemens Fuest z oxfordske univerze. Po njegovih besedah se poskuša ECB nadgraditi v institucijo za pomoč zadolženim državam, ki pa jim to pomoč ponuja le pod določenimi pogoji. S tem pa izgubi svojo neodvisnost, saj ne more zavrniti pomoči tistim državam, ki sprejmejo in uresničijo njihove pogoje. Tudi Fuest je prepričan, da je ECB prekoračila svoje pristojnosti.

Draghijevemu načrtu niso naklonjeni niti podporniki pomoči Negativno mnenje pa se je oblikovalo tudi med tistimi, ki sicer podpirajo programe pomoči. "ECB bi morala še naprej zatrjevati, da bo odkupovala obveznice zaradi zloma trga. Le tako bi lahko posredovala, kadar bi želela," je prepričan ekonomist Peter Bofinger, ki je še dodal, da bo na takšen način ECB postala odvisna od politikov in od programov pomoči. "ECB stopa v izredno nevarne vode," je prepričan Bofinger.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin