SiolNET. Posel danes Novice
5,93

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenski častni konzul prvi z izvršbo nad Agrokor

5,93

termometer

Ivica Todorić
Foto: STA

"Dolgovi Agrokorja ne smejo postati dolgovi hrvaške države," hrvaški vladi dan pred predvidenim sprejetjem posebnega zakona o reševanju Agrokorja sporoča največja opozicijska stranka SDP. Davčno upravo in agencijo za trg vrednostnih papirjev je pozvala k preiskavi morebitnih finančnih malverzacij v koncernu. Medtem ko o Agrokorju danes razpravlja hrvaški Sabor, vrednost delnic Agrokorjevih družb pa še vedno pada, se za mogoče reševanje Agrokorja omenjajo trije scenariji. 

Iz Agrokorja so sinoči sporočili, da bodo v kratkem "objavili vsa relevantna dejstva, trenutno stanje in bodoče korake pri sanaciji družbe". Sinoči, po tem, ko je mednarodna bonitetna agencija Moody's Agrokorju znova znižala bonitetno oceno (z B3 na Caa1), so se predstavniki ključnih dobaviteljev Agrokorja sestali z delegacijo dveh ruskih bank – Sberbank in VTB.

Tečaji delnic in obveznic Agrokorja ter njegovih družb tudi danes spet upadajo. Na zagrebški borzi že nekaj dn vlada panika. Tečaj vrednosti delnice Leda je padel kar za 15 odstotkov, tečaji ostalih delnic družb v lasti Agrokorja pa za okrog 10 odstotkov. 

Osrednji indeks zagrebške borze je danes padel za pet odstotkov - največ po februarju 2009, ko je Hrvaško dosegla svetovna finančna kriza.

V javnosti se glede možnega reševanja položaja v Agrokorju pojavljajo trije scenariji:

  • Dogovor z bankami, ki bi Todoriću omejil upravljavski vpliv v Agrokorju, prinesel pa bi drastične reze, predvsem zmanjšanje števila zaposlenih v Konzumu,
  • Uveljavitev posebnega zakona, tako imenovanega Lex Agrokor, s katerim bi Todorić v celoti izgubil lastniški in upravljavski vpliv v koncernu,
  • Stečaj, ki v tem trenutku ni nikomur v interesu.

Raste pritisk na Marića, Agrokorjevega moža v vladi

"V finančnih izkazih Agrokorja dolg ni v celoti prikazan," je na novinarski konferenci v Moskvi včeraj popoldne dejal podpredsednik ruske banke VTB Yuri Solovjev. Gre za prvo javno priznanje sumov, da z bilancami Agrokorja ni vse v redu in da je koncern v resnici veliko bolj zadolžen, kot kažejo uradne številke.

Ti sumi se v mednarodnih finančnih krogih pojavljajo že dlje časa. Najbolj zaradi nejasne višine obveznosti, ki jih ima Agrokor do dobaviteljev, in prepletenosti denarnih tokov med Agrokorjem in njegovimi odvisnimi družbami. Na te nakazuje tudi podatek, da so upniki za forenzično analizo Agrokorjevega poslovanja in bilanc najeli mednarodno revizijsko hišo Deloitte.

Vse to povečuje tudi pritisk na ministra za finance Zdravka Marića, ki je bil v času, ko je Agrokor prikrajal bilance, eden od vodilnih menedžerjev tega koncerna. Na njegovo sporno vlogo že opozarja opozicija - predvsem zaradi dejstva, da regulatorji, ki bi morali preiskovati sume prikrajanja bilanc, sodijo pod ministrstvo za finance, ki ga vodi Marić.

Proti ministru za finance so na hrvaškem protikorupcijskemu organu že vložene tri prijave zaradi suma konflikta interesov. Marić je za Jutarnji list dejal, da v Agrokorju ni bil zadolžen za finance in pripravo bilanc. 
 

"Slabo stoječa naložba z visokim posojilnim tveganjem"

Na sume prirejanja bilanca je sicer v več poročilih nakazala tudi mednarodna bonitetna agencija Moody's, ki je včeraj znižala bonitetno oceno Agrokorju z B3 na Caa1. Moody's tako največjo hrvaško družbo ocenjuje za slabo stoječo naložbo z visokim posojilnim tveganjem.

"Naše mnenje je, da podjetje ni več sposobno poravnavati visoke ravni obveznosti, kar lahko načne njen likvidnostni položaj. To se dogaja v času, ko je podjetje omejeno pri iskanju dodatnih virov likvidnosti zaradi oteženega dostopa do posojilnih trgov in odvisnosti od določenega števila bank." Podpora dobaviteljev Agrokorju je vse slabša, njegova posojilna sposobnost pa je po mnenju agencije precej odvisna od nadpovprečnih obrestnih mer za najeta posojila. Že manjše poslabšanje plačilnih pogojev bo vodilo do resnega poslabšanja likvidnosti družbe, menijo pri Moody's.

Rusi so posojila zavarovali z jamstvi Agrokorjevih družb: Leda, Jamnice, Zvijezde in PIK Vinkovcev. Rusi so posojila zavarovali z jamstvi Agrokorjevih družb: Leda, Jamnice, Zvijezde in PIK Vinkovcev. Foto: Reuters Agrokorjeve bilance: lažne ali nejasne? 

"Lastniki in uprava Agrokorja so podatke v bilancah lažno prikazovali dlje časa, zaradi česar se je pojavil dolg, za katerega ni nihče vedel," pa je bil neposreden Solovjev. Danes so v VTB nekoliko omilili njegove včerajšnje navedbe, Dejali so, da "so v bilancah netočnosti in nejasnosti", ne pa da so tudi prirejene, kot so včeraj poročali številni svetovni mediji.

Lastniku in predsedniku uprave Agrokorja Ivici Todoriću vse bolj zmanjkuje časa. Hrvaška vlada in skupina Agrokorjevih upnikov naj bi že ta teden podpisali tako imenovani sporazum, v katerem se bodo dogovorili, da določen čas ne bodo zahtevali vračila posojil oziroma poplačila obveznosti (standstill agreement v angl.).

Pogoj za mirovanje posojil: zamenjave v vrhu Agrokorja

Eden od pogojev v sporazumu bodo tudi zamenjave v vrhu Agrokorja. Najprej bosta morala oditi izvršni podpredsednik za finance, strategijo in kapitalske trge Ivan Crnjac in revizor. "V prihodnji vodstveni ekipi Agrokorja bodo predstavniki države in bank. Iščemo menedžerje s svetovnimi referencami, ki so specialisti za podjetja v krizi," je dejal Solovjev in poudaril:  "Za nepravilnosti v bilancah v daljšem časovnem obdobju je odgovoren menedžment  Agrokorja."

Solovjev je, drugače kot nekaj dni nazaj prvi mož ruske Sberbank Herman Gref, javno napovedal tudi možnost spremembe lastniške strukture Agrokorja.

Trenutno je VTB do Agrokorja izpostavljena za 300 milijonov evrov, proučuje pa možnosti za odobritev kratkoročnega posojila za zagotavljanje Agrokorjeve likvidnosti. Hrvaška državna banka za obnovo in razvoj bi lahko po ocenah VTB dobaviteljem jamčila za nadaljnjo dobavo blaga. Mogoča je tudi druga finančna podpora hrvaške države.

Orbico nad Agrokor

Agrokorjevi upniki pričakujejo, da se bo zgodilo prestrukturiranje dolga, mogoča pa je tudi prodaja posameznega premoženja, s čimer bi zmanjšali dolg. Zbližali naj bi tudi stališča o tem, kako bodo banke dobile svoje predstavnike v organih upravljanja Agrokorja. Po njegovih besedah ima trenutno Agrokor za prodajo pripravljeni dve dejavnosti.

Sberbank, ki je največji posamezni finančni upnik hrvaške družbe, se z vodstvom Agrokorja dogovarja o načinu sanacije. Sberbank, ki je največji posamezni finančni upnik hrvaške družbe, se z vodstvom Agrokorja dogovarja o načinu sanacije. Foto: STA Hrvaška televizija N1 pa je poročala, da je ena od velikih družb na Hrvaškem - gre za za Orbico Branka Roglića, častnega konzula Slovenije na Hrvaškem, ki se je pred leti pojavil tudi kot potencialni kupec četrtinskega deleža Mercatorja -  že vložil izvršbo za prisilno izterjavo dolga do Agrokorja. Roglić je potrdil, da Agrokorju že od decembra ne dobavlja več blaga, koncern pa mu dolguje 1,5 milijona evrov. Če denarja na računih Agrokorja ne bo, jih bo hrvaška finančna uprava blokirala. Roglićeva poteza bi lahko sprožila val podobnih ukrepov upnikov, novih unovčevanj in izvršb. 

Agrokor zrušil zagrebško borzo

Panike Todoriću v zadjih dneh ni uspelo pomiriti niti z drugimi znamenji, ki jih je v zadnjih dneh spuščal v javnost: sestanki z rusko Sberbank, pismom zaposlenim in sestankom z dobavitelji.

Po tem sestanku, ki naj bi ga Todorić moral sklicati pod pritiskom ministrice za gospodarstvo Martine Dalić, je Agrokor poslal sporočilo za javnost, v katerem je poudaril, da "bo storil vse za zaščito njihove izpostavljenosti do koncerna", in obljubil spoštovanje plačilnih rokov, dogovorjenih v pogodbah. Todorić je dobaviteljem pojasnil še, da je Agrokor že v postopku prestrukturiranja in da v teh procesih sodeluje.


Preberite še: 

Hrvaška vlada priznava: Agrokor je pred stečajem

Zakaj upniki ne zaupajo Ivici Todoriću? #intervju


Razprodaja delnic

A trgi očitno niso tega mnenja. Delnica Jamnice, polnilnice mineralne vode v večinski lasti Agrokorja, je od 1. marca izgubila kar 40 odstotkov vrednosti. 

Ivica Todorić, Agrokor Vsa vrednost Jamnice na borzi (tržna kapitalizacija) tako znaša le še slabih 300 milijonov evrov. To je več kot pol milijarde manj od cene, ki jo je ob morebitni prodaji pričakoval Ivica Todorić. Poročali smo že, da je Coca-Cola za Jamnico ponujala 500 milijonov evrov.

Jamnica se je kot edina družba v večinski lasti Agrokorja do zadnjega upirala upadanju tečajev. To ji je uspevalo do sredine marca, ko so v javnost prišle novice o izrednem sestanku med Todorićem in vrhom hrvaške vlade na čelu z njenim predsednikom Andrejem Plenkovićem

Že pred tem so začele močno upadati vrednosti delnic preostalih družb. Delnica Leda se je v zadnjem mesecu pocenila za tretjino. Tržna kapitalizacija te družbe znaša le še 250 milijonov evrov. Delnica Zvijezde je v zadnjih 14 dneh uza četrtino, družbe PIK Belje pa za 20 odstotkov. 

Vse delnice Zvijezde so na borzi vredne le še 40 milijonov evrov, družbe PIK Belje pa 20 milijonov evrov. Ta podatek je pomemben, ker vsi scenariji reševanja Agrokorja vključujejo tudi prodajo njegovih družb.

Zanimivo je, da so vrednosti delnic vseh teh družb pred koncem leta močno rasle, takoj po novem letu pa so začele upadati. Po eni od neuradnih razlag so pred novim letom rasle zaradi vzdrževanja tečaja pred zaključkom letnih bilanc. To je koristilo Agrokorju pri umetnem vzdrževanju vrednosti premoženja, konsolidiranju bilance in obrambi pred stečajem.

Poleg tega so Agrokorjeve družbe tudi poroki za poplačilo posojil, ki jih je matična družba Agrokor najela pri bankah, in izdanih obveznic. 

V rdečem tudi banke financerke

V rdečem je vsa zagrebška borza. Njen osrednji indeks se je samo danes znižal za 3,8 odstotka, ta mesec pa že za deset odstotkov. Dogajanje v Agrokorju je tako izničilo vso pozitivno, 15-odstotno rast od lanske jeseni do februarja. Vse bolj kaže, da bo Agrokorjev potop sprožil učinek domin, ki bo vplival na vse hrvaško gospodarstvo in finančni sistem.

Agrokor. Foto: STA Tako se znižujejo tudi vrednosti največjih hrvaških bank, ki so močno izpostavljene do Agrokorja in njegovih družb. Zagrebačka banka v večinski lasti Unicredita se je v zadnjih 14 dneh pocenila za deset odstotkov, Privredna Banka Zagreb, ki je v lasti Intese San Paolo, pa od konca februarja za 16 odstotkov. 

Obe banki sta skupaj z ruskima Sberbank in VTB, Erste Bank in Raiffeisen Bank Austria med največjimi bančnimi upniki Agrokorja. Prvi pogovori med bankami o sklenitvi sporazuma o prestrukturiranju Agrokorjevih posojil so bili v znamenju zahtev obeh ruskih bank, ki so preostalim postavile pogoj, da do Todorićevega koncerna ne smejo zmanjševati izpostavljenosti, čeprav je ta že dosegla zgornji rob. Bankirji nestrpno pričakujejo tudi finančno forenzično analizo o Agrokorjevem poslovanju, ki jo pripravlja Deloitte.

Izpuhteli pokojninski prihranki

Treba je opozoriti, da so solastniki vseh Agrokorjevih družb, ki kotirajo na borzi, tudi hrvaške pokojninske družbe, kamor se steka del prispevkov, ki jih hrvaški državljani namenjajo za obvezno pokojninsko zavarovanje. S tem je de facto že izpuhtelo na desetine milijonov evrov njihovega premoženja. Po javno dostopnih podatkih delnice nekaterih Agrokorjevih družb prodajajo ravno hrvaški pokojninski skladi, ki so sicer vsa leta zvesto stali ob strani Todoriću in financirali njegove prevzemne pohode.

Agrokorjeve korporativne obveznice, ki zapadejo v plačilo leta 2019 oziroma 2020, so danes na zgodovinsko nizki vrednosti. Ta je upadla na manj kot 50 odstotkov vrednosti ob izdaji. Samo danes so se pocenile za od 10 do 13 odstotkov, v dveh mesecih pa izgubile polovico vrednosti. Pravi zlom pa je doživela Agrokorjeva obveznica PIK (paid in kind v angl.), ki se že dlje časa giblje v tako imenovanem območju smeti ("junk"), značilnem za države in podjetja pred bankrotom. Danes je vredna le še 17 odstotkov.

To kaže, da imetniki te vrednostne papirje prodajajo za dobesedno vsako ceno.


Preberite še:

Kako so Rusi Todoriću zategnili zanko okrog vratu

Todorić izgublja Mercator, kako se je odzval Počivalšek


Agrokor je tudi najpomembnejša politična zgodba na Hrvaškem 

Agrokor je v tem trenutku tudi najpomembnejša politična zgodba na Hrvaškem. Kljub temu so nekateri zdajšnji in nekdanji vidni opozicijski politiki naklonjeni sprejetju posebnega zakona za Agrokor.

Eden od teh je Slavko Linić, nekdanji minister za finance v vladi Zorana Milanovića. Na vprašanje, zakaj je vlada, ki ji zakon daje ključno vlogo pri upravljanju Agrokorja, lahko boljši stečajni upravitelj kot upniki in posojilodajalci koncerna, je odgovoril, da imajo ti različne interese. Med njimi so namreč tudi tisti z nezavarovanimi terjatvami, vprašanje pa je, kdo jih bo med sabo povezal. 

Agrokor je po njegovem mnenju naredil veliko napak, saj je živel na posojilih in obveznicah s pribitki od sedmih do desetih odstotkov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 32
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin