SiolNET. Posel danes Novice
9,78

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Agrokor pred zlomom: kaj upniki načrtujejo z Mercatorjem

9,78

termometer

Mercator, Agrokor, sindikati
Foto: STA

Težavam hrvaškega Agrokorja ni videti konca. V uredništvu Siol.net smo pridobili dokumente skupine upnikov, ki omenjajo več mogočih scenarijev njihovega reševanja. Po enem od njih bi del Agrokorjevega premoženja prevzel Mercator, a ne brez posledic.

Po tem, ko so včeraj v javnost prišle informacije o nedavnem sestanku vrha hrvaške vlade z Ivico Todorićem, lastnikom in predsednikom uprave Agrokorja, so se danes zaradi novice, da hrvaška vlada ne namerava reševati tega prehrambno-trgovskega koncerna, sesuli tečaji na zagrebški borzi.

Agrokorjeve delnice in obveznice v prepad

Največji upad so zabeležile delnic družb iz skupine Agrokor. Vrednost delnice Jamnice se je znižala za 14 odstotkov, Leda in PIK Belje pa za dobrih deset oziroma 9,7 odstotka. Na borzi je dopoldne zavladala panika, osrednji borzni indeks pa je danes potonil za tri odstotke.

Ivica Todorić, prvi mož in lastnik Agrokorja, je v vse težjem položaju. Ivica Todorić, prvi mož in lastnik Agrokorja, je v vse težjem položaju. Foto: STA Prav z delnicami Jamnice in Leda je bilo danes na zagrebški borzi največ prometa. To dokazuje, da so vlagatelji, prestrašeni zaradi novic o vedno težjem finančnem položaju Agrokorja, že začeli na veliko bežati iz njegovih družb.

Strmoglavile so tudi vrednosti obveznic, ki jih je izdal Agrokor. Vrednost tako imenovanih obveznic PIK (v angl. paid in kind), s katerimi je Todorić leta 2014 financiral nakup Mercatorja, so bile danes vredne 23 odstotkov nominalne vrednosti, torej skupaj le še dobrih 110 milijonov evrov. V torek so kotirale celo še nižje, le pri 21 odstotkih. Vrednost korporativnih Agrokorjevih obveznic, ki v plačilo zapadejo v letih 2019 in 2020 v skupni višini okoli 900 milijonov evrov, pa je danes znašala le še 60 odstotkov nominalne. 

Omenjene obveznice kotirajo na Irskem in se ne štejejo v skupno Agrokorjevo zadolženost. Ni jih namreč izdal Agrokor, ampak njegov uradno največji lastnik, nizozemsko podjetje Adria Group Holding, ki ga prek verige različnih podjetij obvladuje Todorić. Imajo 9,5-odstotno obrestno mero, ki bo še višja, če Adria Group financerjem letno ne izplača 46 milijonov evrov obresti. Za te obveznice je Todorić zastavil Agrokor oziroma njegove hčerinske družbe, ki hkrati jamčijo za posojila.

Za skupno sedem milijard evrov dolgov

Po podatkih, ki smo jih pridobili, ima Agrokor velikanske težave z likvidnostjo. Na zadnji dan lanskega septembra je imel na voljo le še za dobrih 300 milijonov evrov razpoložljivih denarnih sredstev. 

Skupna vsota obveznosti tega koncerna že presega sedem milijard evrov. O tem, komu vse dolguje Agrokor, pišemo v okvirju. Razmerje med dolgom in denarnim tokom (EBITDA), ki je ključni kazalnik finančnega zdravja podjetja, znaša že 10:1. Za dolgoročno še vzdržno v trgovski dejavnosti velja razmerje 4 : 1. Težkega položaja skupine se vse bolj zavedajo tudi hrvaške banke, ki naj bi za posojila podjetjem iz skupine Agrokor že oblikovale stoodstotne rezervacije.

Komu dolguje Agrokor

-  Samo krovno podjetje Agrokor ima več kot 1,6 milijarde evrov dolgov do bank, daleč največ do dveh ruskih: Sberbank in VTB (skupaj 1,3 milijarde evrov).

-  Agrokor je v zadnjih letih izdal za 900 milijonov evrov navadnih in 485 milijonov evrov tako imenovanih PIK obveznic po astronomski, kar okrog devetodstotni obrestni meri.

-  Več kot dve milijardi evrov koncern dolguje dobaviteljem.

-  Skoraj milijardo evrov obveznosti ima iz razmerij finančnega in operativnega lizinga. 

-  Davčni upravi skupina dolguje za 800 milijonov evrov neplačanega DDV. 

-  Še dobrih 200 milijonov evrov obveznosti ima iz pogodb o posojilih, ki jih je najel pri različnih hrvaških podjetjih, na primer pri Adris grupi, ki jo vodi Ante Vlahović.

Najpomembnejša politična tema na Hrvaškem

Tudi zato je Agrokor, daleč največja hrvaška skupina, ki samo v tej državi zaposluje 40 tisoč ljudi, v drugih državah pa še 20 tisoč, zdaj dokončno postal najpomembnejša politična tema na Hrvaškem. 

Mercator, trgovina Foto: Ana Kovač Za zdaj iz vladajoče koalicije prihajajo mešana znamenja. Predsednik vlade Andrej Plenković "poziva vse, naj umirijo žogo". Danes je poudaril, da "sta za vodenje družbe odgovorna lastnik in uprava". Minister za finance Zdravko Marić, pred tem izvršni direktor v Agrokorju, pa je danes zatrjeval, da podatek o 800-milijonskem davčnem dolgu ni resničen.

Dilema je velika. Na eni strani ima Hrvaška, članica EU, pri vsakršnem poskusu reševanja Agrokorja oziroma Todorića precej zvezane roke zaradi strogih pravil o državnih pomočeh. Temu ostro nasprotujejo tudi javno mnenje, opozicija in koalicijska stranka Most. 

Deloma gre tudi za vprašanje sprege gospodarstva in politike. Todorić je namreč tajkun, ki je svoj imperij že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zgradil z ugodnimi posojili državnih bank in ob prijateljevanju z oblastjo tedanjega predsednika Franja Tuđmana.


Več o tem:

Todorićev Agrokor: začetek konca balkanskega imperija?


Iz Agrokorja so danes v izjavi za medije sporočili le, da "s svojimi partnerji analizirajo vse možnosti za stabilizacijo poslovanja družbe s posebnim poudarkom na zaposlenih, dobaviteljih, vlagateljih, potrošnikih in drugih partnerjih". 

Zamajal bi hrvaško gospodarstvo

Toda na drugi strani bi padec tega imperija zagotovo zamajal širše hrvaško gospodarstvo in finančni sistem. 

Skupina Agrokor je neposredno vpeta v 170 hrvaških podjetij. Na udaru bi se znašli tudi dobavitelji, med katerimi so nekatere največje hrvaške prehrambne skupine: Atlantic Group, Kraš, Podravka, Vindija in Frank. Tudi nekdanji finančni minister Slavko Linić, dolgoletni član zdaj največje opozicijske stranke SDP, je danes menil, da bi se moral Agrokor reševati "nadzorovano", v okviru tako imenovane predstečajne poravnave, ki je podobna slovenski prisilni poravnavi.

Toda njegovega mnenja ne delijo mednarodni upniki te skupine. Ti ne skrivajo strahu pred insolvenčnimi postopki na Hrvaškem, tamkajšnjimi sodišči in dolgimi sodnimi postopki. Upniki si zato želijo drugačne rešitve, pri čemer jo različne skupine Agrokorjevih financerjev za zdaj iščejo vsaka po svoje.

Rusi nočejo več financirati Agrokorja

V ruski Sberbank, ki je do Agrokorja izpostavljena za milijardo evrov, in ruski VTB so se odločili uporabiti vzvode političnega in diplomatskega pritiska. Ruski veleposlanik v Zagrebu Anvar Azimov je že sredi februarja jasno povedal, da njihove banke ne nameravajo več financirati Agrokorja. Predstavniki Sberbank pa so pred dnevi obiskali tudi hrvaško vlado.

Agrokor Foto: STA Čeprav prva posojila obeh ruskih bank zapadejo šele v letu 2019, je pravi razlog za njuno skrb drugje. Poročali smo že, da ura resnice za Agrokor nastopi junija 2018, ko zapadejo tako imenovane obveznice PIK. Z njimi je Agrokor leta 2014 financiral nakup Mercatorja. Njihovi imetniki so večinoma mednarodni hedge in pokojninski skladi. 

Kar je najpomembneje: če Agrokorju ne bo uspelo poplačati teh obveznic, samodejno zapadejo tudi posojila obeh ruskih bank. Temu bi sledil Agrokorjev popoln finančni zlom. 

Reševanje gordijskega vozla

Imetniki obveznic so za pomoč pri reševanju gordijskega vozla v Agrokorju po naših podatkih že najeli ameriško investicijsko banko Moelis & Company. Njena naloga bo preveriti, ali je Agrokor morda že prekršil zaveze, dane ob izdaji teh obveznic. Za te obveznice je Todorić zastavil Agrokor oziroma njegove hčerinske družbe, ki jamčijo tudi za poplačila bank. 

Iz dokumentov, ki smo jih pridobili na Siol.net, je razvidno, da v taboru imetnikov obveznic PIK že preigravajo več mogočih scenarijev, kako bi si lahko še pred zapadlostjo teh obveznic izboljšali možnosti za vsaj delno poplačilo. 

V enem od teh scenarijev ima ključno vlogo Mercator. V taboru imetnikov PIK-obveznic tako resno razmišljajo tudi o možnosti, da bi Agrokor del premoženja, s katerimi je Todorić zavaroval te obveznice, prenesel na največje slovensko podjetje. Za katero premoženje naj bi šlo, dokumenti ne razkrivajo, navajajo le njegovo vrednost – okrog 175 milijonov evrov.

Imetniki teh obveznic tako ne bi bili več upniki Agrokorja oziroma njegovega nizozemskega lastnika, ampak Mercatorja. S tem bi se rešili tudi vseh tveganj, povezanih z morebitnim nadaljnjim finančnim hiranjem Agrokorja.

"Zaradi Agrokorja v Mercatorju ne bo odpuščanj"

Prvi mož Mercatorja Toni Balažič zagotavlja, da Agrokor ne more izčrpavati največjega slovenskega trgovca. Prvi mož Mercatorja Toni Balažič zagotavlja, da Agrokor ne more izčrpavati največjega slovenskega trgovca. Foto: STA Kot smo že poročali, Todorić ne more posegati v denarni tok Mercatorja. Banke, ki so se že leta 2014 zavedale, da ga prodajajo finančno šibkemu lastniku, so namreč tedaj sklenile medbančni dogovor o financiranju Mercatorja, ki slovensko družbo ščiti pred morebitnim Agrokorjevim izčrpavanjem. 

Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič je danes poudaril, da "so posojilne pogodbe z bankami sklenjene tako, da ščitijo Mercator". "Redno poravnamo svoje finančne obveznosti, obveznosti do zaposlenih in dobaviteljev. V Sloveniji ohranjamo vodilni tržni položaj. Zaradi težav v Agrokorju ne bo odpuščanj v Mercatorju," je pojasnil Balažič. 

Kot smo že poročali, je Mercator v zadnjih letih celo zmanjšal neto dolg, ki naj bi konec leta znašal 784 milijonov evrov.

Preberite več:

Kako na Mercator vplivajo velike težave Agrokorja

Kaj so drugi scenariji? In ali res obveznice odkupuje kar Todorić?

Za zdaj je v igri več scenarijev "nadzorovanega" reševanja Agrokorja. Stična točka vseh so razlastitev Ivice Todorića, vstop novih lastnikov in postopna prodaja premoženja.

Po enem od scenarijev bi tako obveznice PIK od mednarodnih vlagateljev odkupili hrvaški pokojninski skladi, ki imajo na voljo obilico presežnih sredstev, v zadnjih letih pa so bili ključni financerji hrvaških družb, ki so v Sloveniji kupovala podjetja. 

S tem bi pokojninski skladi ob zapadlosti obveznic PIK v resnici postali lastniki Agrokorja oziroma nekaterih njegovih odvisnih družb. 

Po drugih informacijah, ki krožijo med vlagatelji, naj bi obveznice PIK v zadnjih tednih že začel odkupovati kar sam Todorić in si s tem poskušal zavarovati hrbet. Nekateri tuji analitiki o tem dvomijo, saj menijo, da hrvaški tajkun za to nima na voljo dovolj denarja. V zadnjih letih mu je namreč Agrokor v povprečju prinašal "le" pet milijonov evrov dividend. 

V vsakem primeru čaka Agrokor prestrukturiranje, ki ga bo vodila mednarodna družba Alvarez & Marsal, temu pa bo sledila prodaja dela premoženja. Že pred časom smo poročali, da se je za nakup Jamnice zanimala Coca-Cola. Za družbo naj bi ponujala okrog pol milijarde evrov, a je Todorić zahteval najmanj 300 milijonov evrov več.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 78
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin