Agrokor, Mercator, Konzum – kdo bo (če sploh) koga

Uprava Mercatorja je na napovedi hrvaškega Agrokorja o zanimanju za "najboljšega soseda" odgovorila s pobudo za prevzem Konzuma, Agrokorjeve verige maloprodajnih trgovin z živili in drugimi izdelki za vsakodnevno rabo. Poudarjajo, da to ni namera o prevzemu, temveč le povabilo k proučitvi možnosti, ki bi po zapisanih besedah uprave Mercatorja koristila vsem vpletenim. Agrokor bi se lahko usmeril v svojo temeljno in v regiji močno uveljavljeno dejavnost proizvodnje, Mercator pa bi odločno nadaljeval strategijo svoje regionalne širitve in ob tem Konzumu odprl vrata v Slovenijo in še nekatere države jugovzhodne Evrope, kjer doslej ni bil prisoten. Toda ali je pravo sporočilo Mercatorjeve uprave, ki jo vodi Žiga Debeljak, skrito kje drugje?

Pod črto je tiha menedžerska diplomacija

"Interpretaciji sta lahko dve," meni ekonomist dr. Bogomir Kovač. "Po eni strani je napad najboljša obramba, s tem Mercator kaže, da menedžment namero Agrokorja razume kot neprijazen in nezaželen prevzem, po drugi strani pa to lahko razložimo kot obliko nekega kompromisa oziroma sodelovanja. Zadnje je javno, prvo pa je pod črto, gre za sporočilo tihe menedžerske diplomacije, ki ga bodo vodilni na obeh straneh dobro razumeli."

Kovač meni, da uprava Mercatorja ni navdušena nad Agrokorjevimi namerami predvsem zato, ker se čutijo varnejše v bolj razpršeni strukturi lastniških razmerij kot pa v strukturi, kjer prevladuje en subjekt. "V Mercatorju je struktura odločanja bistveno drugačna kot pri predvsem centraliziranem Agrokorju," je pojasnil.

Mercator lahko sam opravi svoje poslanstvo

Toda najmočnejši argument, zakaj Mercator ne bi smel končati v rokah Agrokorja, je po Kovačevem mnenju ta, da bi tako Mercator izgubil iniciativo strateškega razvoja. "Mercator je dovolj močna in dinamična družba, ki lahko opravi svoje poslanstvo širitve na jugovzhodne trge in ji je tudi v nemirnih časih uspelo prejadrati vse težave razen lastniških, ki pa so zunaj družbe. Mercator bi se kot družba preprosto začel izgubljati. Podobno kot Droga Kolinska, ki je bila pred leti subjekt razvoja, danes pa je samo del poslovnega sistema in služi nekaterim drugim, ne svojim interesom."

Javna razlaga usklajena z ambicijami

Javna razlaga o sodelovanju obeh družb pa je v skladu z Mercatorjevimi velikimi ambicijami za širitev vpliva v regiji, saj bi tako veliko lažje prišel do široke mreže trgovin brez zahtevnega in dolgotrajnega postopnega uveljavljanja. Podoben primer Kovač vidi tudi pri trgovini tehničnega in gradbenega blaga: "Če bi bil Merkur dovolj močan, bi lahko ob krhanju Pevca pridobil široko maloprodajno mrežo in kopico prodajnih centrov."

"Mercatorjevi lastniki bodo poiskali druge poti"

Kovaču se v tem hipu ne zdi verjeten niti Agrokorjev prevzem Mercatorja niti Mercatorjev prevzem Konzuma. "Mislim, da bodo v Sloveniji lastniki in regulatorji poiskali druge poti lastniške konsolidacije in, če že, bi to bila skrajna možnost, ne prvi korak. Lahko bi morda celo rekli, da se je Agrokor z razkritjem svoje strategije prenaglil. Vse, kar zdaj počne Mercator, je bolj ali manj obrambnega značaja," meni Kovač.

"Carrefour in Tesco sta pametnejša od Agrokorja"

Zakaj pa veliki trgovci iz tujine, denimo francoski Carrefour ali britanski Tesco, kljub Mercatorjevi moči, dinamičnosti in solidni regijski razvejanosti ne kažejo zanimanja zanj? "Iz istega razloga – prej sem dejal, da se je Agrokor prenaglil, to pa sta malo pametnejši družbi," odgovarja Kovač. "Počakali bodo na razvoj dogodkov, vse pa je odvisno tudi od njihovih strategij. Pri tako opevanih trgih jugovzhodne Evrope je odvisno, kaj bo z vstopom nekaterih držav v EU, za tako velike zgodbe pa je Slovenija razmeroma majhen trg. Ker so nekateri preferenčni sporazumi Slovenije z jugovzhodno Evropo propadli, bo z vstopom teh držav v EU položaj Mercatorja v primerjavi z velikimi trgovci zrasel. Velikim se ne mudi zabadati zastavic na korporativne zemljevide, leto ali dve zanje ne pomeni velike razlike."