900 milijonov evrov bi moralo zadoščati za dokapitalizacijo bank (VIDEO)

Vodstvo naše centralne banke je danes razgrnilo poročilo o finančni stabilnosti domačega gospodarstva. Predvidenih 900 milijonov bi moralo zadoščati za dokapitalizacijo domačih bank, je sporočila viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. In to ne le za letos, ampak celo za srednjeročno obdobje ob upoštevanju tveganja, da se bo gospodarska aktivnost pri nas še poslabšala. Je pa težavno napovedovati, katera je tista raven kapitala, ki bo zadoščal, saj je to odvisno od gospodarskih razmer. Domače banke v zadnjih treh letih pridelale 1,4 milijarde evrov izgube V zadnjih treh letih so domače banke pridelale 1,4 milijarde evrov izgube, kar je tretjina kapitala, in ta kapital je treba nadomestiti, to pa ni stvar Banke Slovenije, ampak uprav, nadzornikov in politike samih komercialni bank, je danes znova sporočil prvi mož Banke Slovenije, guverner Marko Kranjec.

Zaradi slabše kapitalske ustreznosti smo manj zanimivi za tuje naložbenike Kapitalska ustreznost bank se sicer izboljšuje, a kar nekaj bank ne dosega najbolj strogega kriterija kapitalske ustreznosti, ki ga radi upoštevajo tuji investitorji. Zato smo manj zanimivi za naložbe tujcev, ugotavljajo v naši centralni banki. Delež slabih terjatev je visok pri skupini velikih bank, medtem ko je pri bankah v tuji lasti precej nižji.

Letos ni mogoče pričakovati rasti depozitov v slovenskih bankah Po ocenah Banke Slovenije bo letos in prihodnje letos potrebne dodatne slabitve v sektorjih, ki so najbolj izpostavljeni učinkom javnofinančne konsolidacije, predvsem nadaljnjemu zmanjševanju zaposlenosti v javnem sektorju in tudi v zasebnem sektorju v Sloveniji, ter zniževanju plač, kar vse se odraža v izjemno šibki domači potrošnji. Po napovedi Banke Slovenije tudi zaradi vse nižjih plač in vse več brezposelnih ni mogoče pričakovati rasti depozitov v domačih bankah. Zmanjšuje se tudi obseg posojil podjetjem in gospodinjstvom K lanski izgubi naših bank, 771 milijonov evrov pred davki, so skoraj tretjino prispevali višji stroški slabitev in rezervacij ter za 13 odstotkov nižji neto obrestni prihodki bank, ugotavlja Banka Slovenije v poročilu o finančni stabilnosti domačega bančnega stebra. Bančna vsota bank se zmanjšuje, kar se jasno kaže tudi v zmanjševanju obsega posojil. Obseg odobrenih posojil podjetjem se je tako zmanjšal tudi letos, podobno tudi gospodinjstvom, rahlo naraščanje pa lahko opazimo zgolj pri stanovanjskih posojilih, ugotavljajo v Banki Slovenije.

Kranjec: Živeli smo v zmoti, ki jo bomo drago plačali Odhajajoči guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, sredi prihodnjega meseca ga bo nasledil Boštjan Jazbec, je danes tudi poudaril, da je problem, ki ga ima ta država, 20-letno zanemarjanje lastniških problemov podjetij, tako iz realnega gospodarstva kot finančnih družb. Živeli smo v iluziji, da je mogoče s kreditnim sistemom ohranjati nekakšen nacionalni interes, zdaj pa so nas razmere postavile na realna tla, ko smo ugotovili, da to ni mogoče. To bomo reševali na zelo drag način, precej dražje, kot če bi imeli normalni ekonomski sistem, je prepričan Marko Kranjec.