Četrtek, 5. 5. 2016, 11.00
6 let, 6 mesecev
13 podjetij, ki davkariji dolgujejo milijone
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,60
6
Med lastniki podjetij, ki finančni upravi (Furs) dolgujejo po več kot milijon evrov, najdemo nepremičninarja Jožeta Anderliča, lastnika propadajočega bioplinskega koncerna Marjana Kolarja in dolenjskega avtoprevoznika Mirka Kovačiča, pa tudi nekaj povsem neznanih podjetnikov. Kako so si nakopičili milijonski dolg in ali jim Furs tega res ne bi mogel preprečiti?
Padli gradbeni baroni, ena od njih je Hilda Tovšak, ki je danes v zaporu, tudi več let delavcem niso plačevali prispevkov in državi skopali desetmilijonsko luknjo.
Na seznamu davčnih dolžnikov, ki ga mesečno objavlja Furs, je bilo ob zadnji objavi konec marca 85 podjetij, ki dolgujejo po več kot milijon evrov.
Kar 72 od teh podjetij je insolventnih – gre predvsem za propadle velikane slovenske industrije, kot so družbe gradbenih konglomeratov SCT, Primorja in Vegrada, mesar MIP, proizvajalka oblačil Mura –, skupno pa dolgujejo 220 milijonov evrov. Večina teh podjetij je na seznamu vse od njegove prve javne objave pred okroglimi tremi leti, njihov dolg pa je Furs praktično že odpisal (uvršča ga v pogojno izterljivi dolg, za katerega se računa na največ petodstotno poplačilo).
Kje je Furs?
Na seznamu pa najdemo tudi 13 podjetij, ki ob zadnji objavi seznama dolžnikov še niso bila insolventna. Na Fursu so nam povedali, da so skupno dolgovala 22,5 milijona evrov, višine dolga posameznega podjetja pa ne smejo razkriti.
Kako je sploh mogoče, da nastane tako visok davčni dolg? Na davkariji pravijo, da je milijonski dolg pogosto posledica odmerjenega davka ob inšpekcijskem nadzoru. Če inšpektor ugotovi, da podjetje ni plačalo (dovolj) davka, mu z odločbo naloži dodatno davčno obveznost. Če gre za večjega davčnega zavezanca in/ali če se nepravilnost ugotovi za več let nazaj, je znesek seveda lahko precej visok, pravijo.
Podrobnejši pogled sicer pokaže, da gre večinoma za podjetja, ki so v preteklostii imela milijonske prihodke, danes pa – tudi zaradi ukrepov Fursa – životarijo.
Mikro podjetji, mega dolg
V oči pa bode dejstvo, da so imela nekatera od njih precej majhen promet: podjetji Ginko, registrirano za trgovino na debelo s kemičnimi izdelki, in gradbinec Markoli skupina na primer nikdar nista imeli več kot 200 tisoč evrov letnih prihodov. Podjetje Ginko, registrirano za trgovino na debelo s kemičnimi izdelki, je leta 2005 ustanovil Mariborčan Roman Reberšek, od julija lani pa je v lasti Mariborčanke Slavice Bauman, ki nam je ni uspelo priklicati. Furs je decembra lani podjetju odvzel identifikacijsko številko za DDV, od feburarja letos je na seznamu milijonskih davčnih neplačnikov.
Reberšek je bil začuden, da je podjetje med milijonskimi dolžniki, dejal je, da dolga do sredine lanskega leta, dokler je bil on lastnik, ni bilo. Na vprašanje, s čim natančno se je podjetje ukvarjalo, ni želel odgovoriti, prav tako ne na vprašanje, zakaj je podjetje od lanskega leta v lasti Baumanove in ali je z njo povezan. Dodal je le, da ne bo dobro, če bomo karkoli napisali, češ da je problem v tretji osebi, in nas odslovil.
Še eno gradbeno podjetje Markoli skupina je od januarja 2013 v lasti Marka Tutulića s prebivališčem v Srbiji. Največ prihodkov je ustvarilo leta 2014, in sicer 50 tisoč evrov. Furs je podjetju maja lani odvzel identifikacijsko številko za DDV, od feburarja letos je na seznamu milijonskih davčnih neplačnikov. Podjetje je imelo zadnji teden blokiran bančni račun. Tutulića nam ni uspelo priklicato, kontaktna številka podjetja, navedena v javno dostopnih bazah, ne obstaja več.
Od Anderliča do Jankovićeve poročne priče
Med milijonskimi dolžniki najdemo podjetja nepremičninarja Jožeta Anderliča, poročne priče Jureta Jankovića Matevža Šinkovca in bioplinarja Marjana Kolarja ter razvojni center, ki mu je država v letih od 2011 do 2014 plačala debelih sedem milijonov evrov. Na drugi strani pa nekaj neznanih, tudi tujih podjetnikov, ki so za davkarijo nedosegljivi.
Zabredli jeklar v lasti DUTB ne plačuje prispevkov
Miroslav Gnamuš, do lani lastnik Litostroj Jekla, pravi, da ima rešitev za jeklarja.
Podjetje Litostroj Jeklo, ki proizvaja turbine, je predlani prestalo prisilno poravnavo, od lani pa je v lasti DUTB. Direktor Miroslav Gnamuš, do lani tudi lastnik podjetja, nam je v telefonskem pogovoru dejal, da išče vlagatelja, ki bi odkupil delež DUTB in dokapitaliziral zabredlo podjetje.
Milijonski dolg po Gnamuševih besedah izhaja predvsem iz neplačanih prispevkov za 200 zaposlenih. Podjetje v februarskem poročilu, ki je objavljeno na Ajpesu, navaja, da mu je Furs januarja lani odpisal del dolga, a da od tedaj Litostroj Jeklo prispevkov spet ne plačuje, tako da dolg narašča. Konec lanskega leta je imelo podjetje tako že 3,3 milijona evrov zapadlih neplačanih davkov in prispevkov.
Bioplinar Marjan Kolar ima na grbi davkarijo, banke, kriminaliste
Marjan Kolar zanika, da bi prebivališče na Hrvaško preselil, da bi se izognil upnikom.
Večinski lastnik podjetja ljubljanskega podjetja MK Plin je madžarsko podjetje Mura-Ecotech, v ozadju katerega naj bi bil po lanskem poročanju Dnevnika Marjan Kolar.
Prekmurski kmet in poslovnež Kolar je v severovzhodnem koncu Slovenije s partnerjema Tomom Begovičem in Denisom Bolčino gradil bioplinski imperij Keter Organica, ki pa je počepnil pod težo visokih dolgov in državnima NKBM in NLB pustil 40-milijonsko luknjo.
Podjetje MK Plin, naslednik družbe Keter Organica, je davčni neplačnik od konca leta 2014. Zakaj milijonski dolg do davkarije? Kot pravi Kolar, je razlog neplačan davek od dobička, ki naj ga ne bi mogli plačati, ker ima MK Plin več kot 4,5 milijona evrov odprtih terjatev (toliko jim torej dolgujejo kupci).
Dodajmo, da posle Kolarja & Co.preiskujejo tudi kriminalisti, na lastniškem deležu podjetja MK Plin pa so vpisane zaznambe NLB, NKBM in upnika MG Biro zaradi večmilijonskega dolga. Kolar naj bi se po poročanju Dnevnika pred upniki umaknil k južnim sosedom, kar sicer zanika. Trdi, da prebiva v Sloveniji, a uradne baze kažejo, da je prijavljen v hrvaški občini Staro Petrovo Selo.
Razvojni milijoni in davčni dolg
Na seznamu milijonskih davčnih dolžnikov najdemo tudi Razvojni center za modularne in adaptivne signalno-procesne oddajniške sisteme (RC Maspos) s sedežem v Gornji Radgoni.
Gre za enega od 17 projektov, ki jih je gospodarsko ministrstvo leta 2011 izbralo na razpisu za sofinanciranje razvojnih projektov. V center, katerega cilj je bil razvoj nove družine oddajniških sistemov, se je povezalo šest podjetij (Elti, Beyond Devices, Var, Miška, Luznar, Ema) ter s po 0,19 odstotka tudi občina Gornja Radgona in računalniška fakulteta mariborske univerze. Do konca leta 2014 je center dobil 7,4 milijona evrov evropskih in državnih sredstev (še devet milijonov evrov so vložili ustanovitelji).
Center je po podatkih javno dostopnih baz od letošnjega februarja na seznamu davčnih neplačnikov z več kot milijon evrov dolga. Kako je ta nastal, ni znano. Poskušali smo stopiti v stik s predstavniki podjetij Elti (lastnika sta Jože Caf in Denis Šaruga) in Beyond Devices (lastnika sta Miha Dolenc in Matjaž Breskvar), ki sta največja lastnika centra, a neuspešno. Na prejšnji teden poslano elektronsko pošto nismo dobili odgovora.
Anderličev satelit, ki je kupil Bužekijan, globoko v rdečem
Ime podjetja Sepire v lasti nepremičninarja Jožeta Anderliča je v javnosti zaokrožilo leta 2011, ko so mu podjetja okrog odvetnika Mira Senice (tega danes zaradi dotičnega posla preiskujejo kriminalisti) prodala kmetijo Bužekijan. Pozneje je Sepire kmetijo prodal podjetju Ekoplan A.
Sepire, ki je ves čas brez zaposlenih, je imel leta 2013 1,4 milijona evrov prihodkov in deset milijonov evrov izgube, leto pozneje pa 1.442 evrov prihodkov in 150 tisoč evrov čiste izgube. Od predlani je davčni neplačnik, dolg presega milijon evrov.
V začetku leta 2013 je Dnevnik poročal o blokadah na računu Anderličevih podjetij zaradi ugotovljene dvomilijonske davčne obveznosti. Ta naj bi nastala, ker bi moral pri prenosu premoženja s KID na Sepire obračunati in plačati davek na dodano vrednost (DDV), je tedaj pisal Dnevnik.
Ali se dolg nanaša na to obveznost, Anderlič ni želel povedati. "Nimam kaj komentirati, za ta dolg je kriva davčna uprava," nam je dejal v kratkem pogovoru in z besedami, da ne bo ničesar pojasnjeval, končal pogovor. Dodajmo, da Anderlič osebno davkariji dolguje še 400 tisoč evrov zaradi lanske obsodbe – lani nam je zatrdil, da je kazen plačal, a s sodišča sporočajo, da to ne drži.
Avtotransport Kovačič: Vse smo plačali, dolg Tramika ne obstaja
Podjetje za specialne prevoze Tramiko je v lasti trebanjskega avtoprevoznika Mirka Kovačiča.
Njegovo podjetje Avtotransport Kovačič se je pred leti v javnosti omenjalo zaradi domnevno negospodarnega posla z Darsom, ki je od podjetj odkupilo zemljišče za dolenjsko avtocesto na odseku Pluska–Ponikve. Dars zdaj na sodišču od Kovačiča terja vračilo 1,35 milijona evrov odškodnine, ki jo je dobil v zameno za zemljišče in izgubo dohodka.
Uradne baze sicer kažejo, da je podjetje Tramiko do leta 2008 ustvarjalo milijonske prihodke, pozneje pa so ti usahnili. Davčni neplačnik je od marca 2013. Od kod pa dolg Tramika? Tega Kovačič po telefonu ni želel pojasniti, dejal nam je, da je za dolg kriv Furs. Po objavi članka so nas poklicali iz podjetja in dejali, da imajo dokazila, da je vse plačano, da je krivda za dolg na strani Fursa in da se spor rešuje na sodišču.
Poročna priča Jureta Jankovića dolguje milijone?
Do leta 2013 sta bila, kot je poročal Svet 24, lastnika podjetja Trgo zlato Matevž Šinkovec – ta je po poročanju spletnega portala poročna priča Jureta Jankovića – in Peter Brumnič. Leta 2011 ustanovljeno podjetje je v prvem letu ustvarilo 5,3 milijona evrov, leto pozneje pa že 12,5 milijona evrov prihodkov, ki so nato leta 2013 padli na 4,1 milijona evrov (ob tem pa je podjetje zabeležilo skoraj 900 tisočakov čiste izgube). Za leti 2014 in 2015 ni podatkov.
Šinkovec in Brumnič sta lastništvo podjetja novembra 2013, ko je pristalo tudi na seznamu davčnih neplačnikov, prenesla na Enesa Adžamija s prebivališčem v Bosni in Hercegovini. Sama pa sta pozneje poslovala na Hrvaškem in se tam znašla v vrtincu policijskih preiskav, je še poročal portal Svet 24.
Adžamiji, ki je najverjetneje dolg podedoval, je septembra lani Furs odvzel identifikacijsko številko za DDV. Zakaj je nastal davčni dolg, ni znano. Z nobenim od trojice omenjenih nam ni uspelo stopiti v stik – na spletu navedene telefonske številke in elektronski naslovi ne obstajajo več. Iz javno dostopnih baz izhaja še, da je bilo podjetje od leta 2014 večkrat tik pred izbrisom, a je bil postopek vedno ustavljen na zahtevo upnikov.
"Kriv je Furs"
Zdaj že propadli novomeški zbiralec odpadkov Manaf – od konca marca je v stečaju – je od leta 2010 do 2014 ustvaril med 2,8 in 3,8 milijona evrov prihodkov letno. Davčni neplačnik je od decembra 2014. Takratni direktor Ivan Novak nam je pojasnil, da je dolg naraščal postopoma: "Sprva mi je davčna uprava izdala odločbo za 46 tisoč evrov kazni, v šestih mesecih je dolg zaradi stroškov in zamudnih obresti narasel na 86 tisoč evrov. Večkrat sem bil na davčni upravi in prosil za obročno odplačilo ali odpis obresti. Ko smo se že skoraj dogovorili za obročno plačilo, se je zataknilo, saj so zahtevali garancijo v višini trikratnika dolga. Takrat je dolg znašal 135 tisoč evrov, kje naj dobim premoženje, vredno 400 tisoč evrov, da ga dam v zavarovanje?"
Del dolga je po njegovih besedah tudi posledica poslovanja z "napačnimi" ljudmi, ki naj bi se izogibali plačilu DDV, dolg pa je na koncu padel nanj, krivdo pa pripisuje tudi Fursu. "V Sloveniji te, če delaš, država ogoljufa. Ko sem podjetnikom s podobno dejavnostjo v Nemčiji in Avstriji razlagal o praksah davkarije, mi niso verjeli. Država bi se morala bolj brigati za tiste, ki delajo, saj vsak mesec plačujejo davke," meni Novak. Ker se, kot pravi, "drugače ni dalo delati", je podjetje februarja lani prenesel na drugega lastnika, od konca marca letos je na zahtevo države v stečaju.
Skrajni ukrepi Fursa onemogočili poslovanje
Lastnika lendavskega gradbinca Horvath Tamasa Horvatha s prebivališčem na Madžarskem smo klicali na dve številki, objavljeni na spletu, a ne obstajata več. Od včeraj je podjetje na zahtevo države v stečaju.
Tudi kontaktne številke Daliborja Georgieva, ki ima v lasti ljubljansko podjetje za trgovino na debelo z ostanki in odpadki ARBN, nismo našli. Junija lani je davkarija podjetju odvzela identifikacijsko številko za DDV – ta skrajni ukrep, za katerega se ponavadi odločajo ob ugotovljenih utajah davkov, praktično onemogoči poslovanje podjetja –, januarja letos pa je po podatkih baze Gvin pristalo na seznamu davčnih dolžnikov.
Brez identifikacijske številke sta lani ostali tudi podjetji Purus AP in Purus AP predelava v lasti Anžeta Šarca. Tega smo poskušali priklicati na štiri telefonske številke, ki smo jih našli na spletu. Tri ne obstajajo več, na četrti nas je sogovornik odslovil, češ da gre za napačno številko. Spletna stran podjetja ne deluje več.
6