SiolNET. Posel danes Služba
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Nemčija bo letno potrebovala 500 tisoč tujih delavcev

4

termometer

Če želi Nemčija vzdrževati trenutno raven socialnega varstva, bo do leta 2050 potrebovala povprečno 533 tisoč tujih delavcev na leto, pravi raziskava inštituta Bertelsmann Stiftung.

Zaradi staranja prebivalstva bo Nemčija v prihodnjih desetletjih morala svoj trg dela zapolniti s še več tujci – s povprečno okrog pol milijona delavci na leto, in to ne le iz držav Evropske unije, ampak tudi iz drugih držav.

Nemčije ne bo rešila ne višja upokojitvena starost ne tehnološki razvoj

Do leta 2050 naj bi število delovno aktivnih Nemcev upadlo kar za 36 odstotkov. Čeprav bi postalo delovno aktivnih več žensk in bi država zvišala upokojitveno starost na 70 let tako za moške kot za ženske, se primanjkljaju ne bo mogla izogniti, kaže študija nemškega inštituta Bertelsmann Stiftung.

Nemčije po njihovih navedbah pri tem ne more rešiti niti tehnološki razvoj. Raziskovalci opozarjajo tudi, da priliv delavcev iz držav Evropske unije ne bo zadostoval, saj naj bi se po koncu gospodarske krize bistveno zmanjšal. Medtem ko se je lani v Nemčijo preselilo 300 tisoč delavcev iz držav EU, naj bi se jih do leta 2050 letno povprečno preselilo le 70 tisoč.

Spodbuditi bodo morali priseljevanje iz neevropskih držav

V prejšnjem letu je v Nemčijo skupno prišlo 470 tisoč več delavcev, kot se jih je izselilo. Leto prej je razlika znašala 429 tisoč. Strokovnjaki trdijo, da bo ta številka v naslednjem desetletju za Nemčijo še zadostovala, nato pa pričakujejo velik val upokojevanja tako imenovane generacije "baby boom" (generacija, rojena po vojni med letoma 1946 in 1964). Če želi Nemčija tudi po letu 2026 ohranjati raven socialnega sistema, kot ga ima zdaj, bi se število priseljenih moralo povečati. Tako bo neto priliv delavcev moral znašati 600 tisoč na leto.

Raziskovalci opozarjajo, da se bo moralo bistveno povečati število delavcev iz neevropskih držav, med 276 in 491 tisoč delavci na leto. V letu 2013 je bilo teh le 140 tisoč, a od teh je bilo le 25 tisoč kvalificiranih delavcev. V ta namen bo morala Nemčija spremeniti svojo zakonodajo tako, da bo spodbujala priseljevanje delavcev iz neevropskih držav, trdijo v Bertelsmann Stiftung.

Raziskovalci opozarjajo, da se bo moralo bistveno povečati število delavcev iz neevropskih držav, med 276 in 491 tisoč delavci na leto. V letu 2013 je bilo teh le 140 tisoč, a od teh je bilo le 25 tisoč kvalificiranih delavcev. Raziskovalci opozarjajo, da se bo moralo bistveno povečati število delavcev iz neevropskih držav, med 276 in 491 tisoč delavci na leto. V letu 2013 je bilo teh le 140 tisoč, a od teh je bilo le 25 tisoč kvalificiranih delavcev.

Do leta 2060 bo v Sloveniji 260 tisoč delovno sposobnih manj

V Sloveniji je po podatkih Evropske komisije približno milijon štiristo tisoč delovno sposobnih prebivalcev. Kot napoveduje UMAR, naj bi se njihovo število v obdobju do leta 2020 vsako leto v povprečju zmanjšalo za več kot devet tisoč. Do leta 2060 naj bi jih bilo 260 tisoč manj. Projekcija predvideva, da bomo imeli v obdobju od 2013 do 2020 v Sloveniji v povprečju na leto okoli štiri tisoč oseb neto selitvenega prirasta.

"Slovenija ima zaradi staranja prebivalstva precej slabe napovedi. Tega primanjkljaja se seveda ne da nadomestiti s priseljevanjem. Družba namreč lahko sprejme le določeno število priseljencev. Ljudje nismo blago, ki bi se ga kar tako uvažalo in izvažalo," je prepričan ekonomist Anže Burger.

"Slovenija bi lahko precej več naredila pri korekciji teh negativnih demografskih trendov. Mislim zlasti na sprejem prave pokojninske reforme. Zavzemam se za avtomatizem, kot ga pozna Švedska. Kjer pokojninska reforma ni predmet političnih kupčij vsakih nekaj let. Višina pokojnin se tam prilagaja številu zaposlenih oziroma davkoplačevalcev, številu upokojencev, pričakovani življenjski dobi," opisuje Burger.

Nujen dvig rodnosti

Poudarja tudi, da bi več pozornosti morali posvetiti spodbujanju rodnosti. Negativnemu upadu delovno aktivne populacije se z višjo rodnostjo po njegovem mnenju sicer ne bomo mogli izogniti, lahko bi ga pa ublažili.

Na problem velikega znižanja rodnosti opozarja tudi ekonomist Janez Malačič: "Rodnost se je znižala na okrog 60 odstotkov tiste, ki bila potrebna, da bi se prebivalstvo obnavljalo. Ženska bi morala povprečno roditi 2,1 otroka, v Sloveniji pa rodi povprečno 1,55 otroka. Čez 20 let bo vsak tretji Slovenec starejši od 65 let."

"Slovenija ima zaradi staranja prebivalstva precej slabe napovedi. Tega primanjkljaja se seveda ne da nadomestiti s priseljevanjem. Družba namreč lahko sprejme le določeno število priseljencev," meni Anže Burger. "Slovenija ima zaradi staranja prebivalstva precej slabe napovedi. Tega primanjkljaja se seveda ne da nadomestiti s priseljevanjem. Družba namreč lahko sprejme le določeno število priseljencev," meni Anže Burger.

Za visoko kvalificirane delavce je Slovenija kvečjemu prehodna država

"Čeprav je na domačem trgu veliko brezposelnih, slovenska podjetja, ki jih pesti kriza, raje zaposlujejo tujce in študente, ker so bolj fleksibilna delovna sila," pravi Malačič. "Delavce lahko dobimo od drugod, a s priseljevanjem se rodnosti ne da nadomestiti," je prepričan.

Ob tem Malačič dodaja, da razvita evropska gospodarstva potrebujejo visoko izobraženo delovno silo. "V državah, v katerih je veliko mladih brez dela, so večinoma brez izobrazbe. Tisti, ki jo pa imajo, gredo raje v ZDA ali Nemčijo. Tudi tisti, ki so prišli k nam, so šli potem naprej."

Tudi Anže Burger izpostavlja težavo visoko kvalificiranih delavcev: "Problem je tudi, da ne privabljamo visoko kvalificiranih delavcev, ampak imamo celo odliv možganov. Nadpovprečne ljudi izgubljamo. To je sistemska težava."

Priložnost pa Burger vidi v manj razvitih državah v okolici Evrope, iz katerih bi v Slovenijo lahko prišli visoko kvalificirani delavci. Slovenija ima še vedno višje plače od teh držav, jim je pa kulturno blizu.

"Če tujci prevzamejo gostujočo državo za svojo, je lažje"

Burger predlaga, da si Slovenija za zgled vzame druge države Evrope in politiko priseljevanja ureja počasi, načrtno in sistemsko.

"Ti ljudje se morajo počutiti del skupnosti, ne smejo biti odrinjeni na rob, poskrbeti je treba za socialno varstvo. Prilagoditi je treba tudi vzgojo v šolah. Za zdaj smo povsem nepripravljeni na večje število tujcev. Smo malo bolj zaprti oziroma nas tujci še niso odkrili," meni Burger. "Odvisno je tudi, kako se priseljenci vključijo v družbo. Če se ne zaprejo v svoje skupnosti, če prevzamejo novo gostujočo državo za svojo, je lažje," je prepričan.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin