Sobota, 6. 10. 2018, 11.57
5 let, 6 mesecev
Čeprav je kriza že za nami, niso urne postavke nič višje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,46
21
Delež ekonomsko odvisnih samozaposlenih se po koncu krize še vedno povečuje.
Razmere na trgu dela so se po koncu krize bistveno umirile. Medtem ko se je baza iskalcev zaposlitve razbremenila, se je delovna aktivnost okrepila. Na prvi pogled je statistika optimistična, a podrobnejši podatki razkrivajo, da so se podatki o delovni aktivnosti okrepili predvsem na račun manj varnih delovnih mest.
Med gospodarsko krizo je bilo po podatkih statističnega urada v Sloveniji na letni ravni najmanj delovno aktivnih in največ brezposelnih leta 2013:
- 102 tisoč brezposelnih
- 906 tisoč delovno aktivnih.
Do lani so se razmere bistveno izboljšale:
- 67 tisoč brezposelnih
- 959 tisoč delovno aktivnih.
Brezposelnost se je v številkah zmanjšala za 35 tisoč, delovna aktivnost pa povečala za 53 tisoč.
Podrobnejši podatki razkrivajo, da se kljub stabilnejšemu gospodarskemu okolju število delovno aktivnih ne povečuje na račun zaposlitvenih oblik, ki zaposlenim zagotavljajo večjo varnost.
Število zaposlenih se je v tem obdobju res povečalo, a predvsem na račun manj varnih oblik zaposlitve. Medtem ko se delež zaposlenih za nedoločen čas ter za polni delovni čas zmanjšuje, se povečuje delež zaposlenih za določen čas ter delež mladih, ki delajo prek študentskega dela.
Delež samozaposlenih, ki delajo le za enega naročnika, raste
Delež samostojnih podjetnikov med delovno aktivnim prebivalstvom je medtem ostal na podobni ravni kot med krizo, to je okoli 12 odstotkov. Številčno jih je bilo sicer lani več kot leta 2013, in sicer za štiri tisoč.
Je pa anketna raziskava statističnega urada, objavljena spomladi letos, pokazala, da se po koncu krize še vedno povečuje delež ekonomsko odvisnih samozaposlenih. To so tisti samozaposleni, ki nikogar ne zaposlujejo, delajo večinoma za eno stranko in v prostorih te stranke.
Leta 2012 je bilo ekonomsko odvisnih 7,9 odstotka samozaposlenih (to je devet tisoč), leta 2016 pa že 12,7 odstotka (oziroma 14 tisoč) samozaposlenih.
Ta delež je bil leta 2016 med ženskami višji (14,9 odstotka) kot med moškimi (11,8 odstotka).
Inšpektorat: Ne moremo se boriti sami
Da je raven spoštovanja delovnopravne zakonodaje še vedno skrb vzbujajoča, ugotavljajo tudi na inšpektoratu za delo. Kot so nam sporočili, se število ugotovljenih kršitev v zadnjih letih ne spreminja bistveno.
"Od leta 2008 pa je (tudi ob precej zmanjšanem številu inšpektorjev in vse težavnejših nadzorih) samo na področju delovnih razmerij skokovito naraslo - s 5.466 kršitev v letu 2008 na 11.363 kršitev v letu 2017," je zapisal Jadranko Grlič, v. d. glavnega inšpektorja.
Kar zadeva prekarno delo oz. "kršitve prepovedi sklepanja pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja", so lani inšpektorji ugotovili 176 tovrstnih kršitev, letos do konca avgusta pa po neuradnih podatkih 89.
Ob tem na inšpektoratu pojasnjujejo, da ne prejemajo večjega števila prijav, ki bi opozarjale na tovrstne kršitve pri konkretnih delodajalcih. Večino primerov kršitev tako ugotovijo v okviru svojih usmerjenih akcij nadzora v posameznih dejavnostih.
Prepričani so, da je teh kršitev še več, a opozarjajo, da nadzor inšpektorjev "ne more biti edino in tudi ne glavno sredstvo za boj proti temu pojavu".
"Kvaliteta dela in življenja se za prekarce za zdaj ni spremenila," pravi predsednik Sindikata prekarcev Marko Funkl.
Prekarci ne občutijo boljših gospodarskih razmer
Da se kljub izboljšanju gospodarske klime in zmanjšanja brezposelnosti stanje glede prekarnega dela ni nič spremenilo, opažajo tudi v Sindikatu prekarcev. "Kvaliteta dela in življenja se za prekarce za zdaj ni spremenila. Ne prejemajo višjih plačil, urne postavke se niso zvišale," pravi predsednik sindikata Marko Funkl.
Opozoril je tudi, da se ni še nič uredilo v smeri zagotavljanja več pravic tem delavcem in da je daleč največji problem bolniško nadomestilo.
Anketa med njihovimi člani je pokazala, da "ko so mlajši in še nimajo zdravstvenih težav ali družine, ne razmišljajo, da je bolniška problem. V trenutku, ko se pojavijo zdravstvene težave ali družina, je to največja težava vseh prekarcev."
O ureditvi bolniškega nadomestila so se sicer dogovarjali že s prejšnjo vlado, pred volitvami pa so tudi vsem strankam poslali obrazec in so se vse strinjale, da je to področje treba urediti letos do novega leta. "Vlado imamo šele en teden in prepričan sem, da se do novega leta na tem področju ne bo naredilo nič."
Po koncu krize je pozitivno to, da v določenih sektorji v nekaterih regijah primanjkuje delavcev in so delodajalci vendarle morali dvigniti urne postavke, omenja Funkl.
Višje postavke le zaradi pomanjkanja delavcev
Edini pozitivni vidik, ki ga opaža v zadnjem času, je, da v določenih sektorjih v nekaterih regijah primanjkuje delavcev in so delodajalci vendarle morali dvigniti urne postavke.
Je pa opozoril na težavo prihajanja cenejše delovne sile iz tujine. Konkretni primer, ki ga je omenil, je turizem. "Če greste po Ljubljani, ni nadzora nad tem, kdo vodi skupine. Slovenski turistični vodniki lahko vodijo skupine, morajo imeti državno in lokalno licenco, a tega nihče ne preverja. Tuje agencije pripeljejo čez mejo svoje vodnike, ki pa so cenejši od Slovenskih."
21