SiolNET. Posel danes Služba
2,10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bi šli na morje, pa vam šef ne da dopusta?

2,10

termometer

Hrvaška morje
Foto: Reuters

Čeprav je Slovenijo še pred dobrima dvema tednoma pobelila snežna odeja, so mnogi z mislimi že nekaj časa na obali na Hrvaškem, kjer si večina Slovencev med poletnim dopustom polni baterije.

V času pred poletjem zaposleni že načrtujejo svoj dopust ter s sodelavci in nadrejenimi usklajujejo datume. Toda ali veste, koliko dopusta vam pripada na leto in kdaj ga lahko izkoristite? Ste do dodatnega dneva dopusta upravičeni tudi ob poroki ali selitvi?

Koliko dopusta na leto mi pripada?

Zakon (o delovnih razmerjih ZDR-1) vsem zaposlenim, ne glede na to, ali delajo za polni delovni čas ali za krajši, zagotavlja minimalni letni dopust, ki ne sme biti krajši od štirih tednov. To pomeni, da zaposlenemu, ki dela pet dni na teden, pripada najmanj 20 dni dopusta na leto, zaposlenemu, ki dela šest dni, pa 24 dni dopusta. 

Zaradi osebnih okoliščin pa nekaterim zaposlenim pripada še dodaten dopust:

- delavec, ki še ni dopolnil 18 let, ima pravico do dodatnih sedmih dni dopusta,

- najmanj tri dodatne dni dopusta na leto imajo tudi starejši delavci, invalidi z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavci, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,

- do dodatnega dneva dopusta na leto so upravičeni tudi zaposleni, ki imajo otroka, ki še ni dopolnil 15 let. 

Letni dopust se koristi v delovnih dneh. V dneve dopusta se ne štejejo prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri upravičene odsotnosti.

Za lastno poroko imate pravico do enega dneva plačane odsotnosti z dela. Dodatne proste dneve določajo kolektivne pogodbe. Za lastno poroko imate pravico do enega dneva plačane odsotnosti z dela. Dodatne proste dneve določajo kolektivne pogodbe. Foto: Thinkstock

Daljše trajanje dopusta se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, nam je povedala Maja Konjar z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti določajo dodatne dneve letnega dopusta na podlagi kriterijev, kot so delovna doba, izobrazba, zahtevnost dela in pogojev dela … Še dodatne kriterije in večje številno dodatnih dni letnega dopusta lahko določajo podjetniške kolektivne pogodbe ali interni akti delodajalca, ali pa so dogovorjeni s pogodbo o zaposlitvi.

Za poroko ali smrt vam pripada dodaten prost dan

Zaradi osebnih okoliščin ima delavec po zakonu pravico do plačane odsotnosti z dela največ sedem delovnih dni v letu. Za vsakega od spodnjih primerov ima pravico do najmanj enega dodatnega prostega dne:

– lastna poroka,

– smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,

– smrt staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj,

– hujša nesreča, ki zadane delavca.

Za selitev lahko dobite dan ali dva  

Dodatne dneve plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin (kot so rojstvo otroka, poroka, smrt ožjih družinskih članov, selitev, elementarna nesreča), ki jih zakon ne narekuje, pa lahko določajo tudi kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti. 

Delavci imajo tako na primer s kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti pravico od enega do treh prostih dni zaradi elementarne nesreče, za selitev pa večina kolektivnih pogodb določa en prost dan, nekatere tudi dva dneva. 

Kolektivne pogodbe sicer določajo tudi možnost dodatnih dni odsotnosti brez nadomestila plače zaradi zasebnega potovanja, zdravljenja, nege družinskega člana, izobraževanja v lastnem interesu … V tem primeru se mora delavec dogovoriti z delodajalcem. 

Kolektivne pogodbe na podjetniški ravni in akti delodajalca pa lahko določajo še dodatne možnosti odsotnosti.

stanovanje selitev Foto: Thinkstock

Kdaj lahko koristim letni dopust?

Zakon določa, da lahko zaposleni letni dopust koristijo v več delih, vendar pa mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec je zaposlenemu tudi dolžan zagotoviti, da ves letni dopust porabi v tekočem letu. 

Delavec mora v tekočem letu porabiti najmanj dva tedna dopusta, preostanek pa se lahko, če se tako dogovori s svojim delodajalcem, prenese v naslednje leto, ko ga lahko koristi do 30. junija. V primeru bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego se ta rok podaljša do 31. decembra naslednjega leta. 

Delavec ima pravico en dan letnega dopusta izkoristiti na tisti dan, ki ga določi sam, vendar pa mora o tem delodajalca obvestiti vsaj tri dni prej. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izkoristiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Delodajalec zaposlenemu teh dveh pravic ne more odreči, če to resneje ne ogroža delovnega procesa.

Mi lahko podjetje namesto dopusta da denar?

Če delavec na lastno željo ali pod prisilo delodajalca podpiše izjavo, da se odpoveduje letnemu dopustu, je takšna izjava neveljavna. Prav tako ni veljaven sporazum, v katerem se delodajalec in delavec dogovorita o denarnem nadomestilu za neporabljen letni dopust.

Zakon ne velja za vse

Vendar pa zakon o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe področje dopusta (pa tudi večino drugih razmerij med delavcem in delodajalcem) urejajo le za redno zaposlene delavce. Prekarni delavci (samostojni podjetniki, delavci na avtorskih, honorarnih in podjemnih pogodbah, študentje ...) se morajo o svojem dopustu dogovoriti z delodajalcem, saj pravice (pa tudi obveznosti) iz zakona zanje ne veljajo. O problematiki prekarnih delavcev smo sicer pisali v prispevku Slovenija - dežela samostojnih podjetnikov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 32
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin