Koliko zaslužijo slovenske turistične kmetije?

Na vrhu lestvice je z nekaj več kot 346 tisoč evri prihodkov Domačija Vodnik iz vasi Adergas na Gorenjskem, ki je v primerjavi z letom 2012 prihodek povečala za skoraj 95 odstotkov. Res pa je, pojasnjuje lastnik domačije Iztok Čebulj, da so dejavnost odprli šele decembra leta 2012. Gre za novogradnjo, Čebulj pa celotno naložbo ocenjuje na milijon evrov. Od tega je približno sedem odstotkov sredstev, pridobljenih iz evropskih skladov.

Za obiskanost kmečkega turizma pomembna lokacija "Za goste je zanimiva predvsem naša lokacija na relaciji Ljubljana – Bled, saj sta blizu letališče Brnik in smučarski center Krvavec," razloge za dober obisk, najboljši je v poletnem času, našteva Čebulj. "Ves čas razširjamo in dopolnjujemo svojo dejavnost. Poleg gostinstva je tu še turizem in penzionska dejavnost, gostimo tudi zaključene družbe."

25 največjih ustvarilo 600 tisoč evrov več 25 najbolje uvrščenih turističnih kmetij na lestvici Bizi.si je sicer v letu 2013 ustvarilo nekaj manj kot tri milijone prihodkov. To je okoli 600 tisočakov več od prihodkov, ki so jih leto prej ustvarile iste kmetije.

V prvi polovici letošnjega leta je bilo ustanovljenih 27 turističnih kmetij, kar je sedem odstotkov manj, kot jih je bilo ustanovljenih v enakem obdobju lani. Iz poslovnega registra Slovenije so sicer letos izbrisali že 55 turističnih kmetij. Od leta 2012 v tej dejavnosti ne beležijo stečajev, prisilnih poravnav ali likvidacij, trenutno pa je v Sloveniji aktivnih 841 različnih podjetij, povezanih s kmečkim turizmom.

Želja lastnikov kmetij: večja podpora lokalnega okolja Na drugem mestu po prihodku v letu 2013 je Turistična kmetija Hudičevec iz Razdrtega z nekaj več kot 304 tisoč evri prihodka, na tretjem pa Turistična kmetija Majerija iz Vipave, ki je v letu 2013 ustvarila dobrih 159 tisoč evrov prihodka.

"Želimo si večje podpore lokalnega okolja," pravi Matej Tomažič z Majerije. Lastniki turističnih kmetij na Vipavskem namreč goste pripeljejo sami, na račun dogodkov v regiji jih je bolj malo, pravi Tomažič.

"Za zdaj se ukvarjamo predvsem z gostinstvom in ponudbo lastnih proizvodov, jeseni pa bomo odprli tudi lastna prenočišča," dejavnost Majerije opiše njen lastnik. "Trudimo se vzdrževati kakovost, biti drugačni od drugih, tako pri ambientu kot pri ponudbi."

Največ turističnih kmetij v osrednji Sloveniji, najmanj v Zasavju Največ, 761 aktivnih turističnih kmetij, je v osrednjeslovenski regiji, sledijo podravska, gorenjska, obalno-kraška in savinjska. Najmanj podjetij, ki se ukvarjajo s turističnim kmetijstvom, 35, je v Zasavju.

Brez prihodkov le turistične kmetije v Zasavju Med turističnimi kmetijami v enajstih regijah le zasavski kmečki turizmi niso zabeležili prihodkov. Ta regija je bila dolga desetletja usmerjena v druge dejavnosti, turizem pa je bila stranska veja, ki je občine niso spodbujale, pojasnjuje Nataša Jerman Rajh z Regionalnega centra za razvoj turizma Zagorje.

"V zadnjih letih se trudimo to popraviti in kmete spodbujamo k prenovi kmetij, odprtju dopolnilne dejavnosti na kmetiji in jim pomagamo pri vsebinski pripravi," pravi Jerman Rajhova. Izpostavlja dva projekta – blagovno znamko 3krasne in projekt Tematske poti po podeželju, v katerega je za zdaj vključenih 12 kmetij.

Med zasavskimi kmeti zanimanje za dopolnilno turistično dejavnost narašča Zanimanje med kmeti za turistično dejavnost v zadnjih letih narašča, usmerjajo pa se predvsem v didaktične programe. "Težava zasavskih kmetij je predvsem v tem, da nimajo urejenih nastanitvenih zmožnosti oziroma ne morejo sprejeti večjega števila ljudi." Jerman Rajhova dodaja, da se trudijo statistične podatke izboljšati tudi s pomočjo evropskih sredstev.