SiolNET. Posel danes Bizi
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako dobro služijo najuspešnejše avtošole (video)

3

termometer

25 najuspešnejših avtošol je po podatkih imenika bizi.si lani ustvarilo dobrih deset milijonov evrov prihodkov, z izgubo pa so se spopadale le tri izmed njih. Katerim avtošolam je šlo najbolje?

Avtošola Relax Trans, ki deluje znotraj skupine Relax, je po podatkih poslovnega imenika bizi.si z 19 poslovnimi enotami največja avtošola v Sloveniji. Med dejavnostmi avtošole, ki posluje že od leta 1991, je tudi opravljanje avtobusnih prevozov, vendar z njimi po besedah direktorja Branka Kremzerja ustvarijo zgolj petino letnega prometa.

Lani so zabeležili 2,1 milijona evrov prometa in 40 tisoč evrov dobička.

Nelojalna konkurenca "Zaradi občutnega padca kupne moči potencialnih strank se je občutno znižalo število vpisov v šolo vožnje in posledično tudi prihodki. V šolo vožnje se večinoma vpisujejo le kandidati, ki vozniški izpit nujno potrebujejo. Preostali opravljanje izpita preložijo za nedoločen čas. Veliko kandidatov izbira šole vožnje, ki ponujajo najnižje cene. Naša šola vožnje gradi na kakovosti storitev, zato cene naših storitev niso najnižje in zato so nižji tudi vpisi," je 18-odstotno manjši promet pojasnil Kremzer.

Nelojalne konkurence je po besedah direktorja najuspešnejše avtošole s 33 redno zaposlenimi sodelavci veliko.

"Med drugim so jo omogočile zakonske spremembe, ki so do skrajnosti omilile pogoje za ustanovitev šol vožnje na kadrovskem, izobrazbenem in materialnem področju. Nelojalno konkurenco omogoča tudi nesorazmerno število obiskov organov nadzora pri šolah vožnje. Naša šola je drastično in venomer nadzirana ter deluje v skladu z zakonom. Smo pa iz teh razlogov v zapostavljenem in neenakem konkurenčnem položaju s šolami vožnje, ki jih nadzori ne doletijo in zato poslujejo po domače," je prepričan Kremzer.

Nenehne zakonske spremembe kot cokla V prihodnosti želijo še naprej graditi na kakovosti storitev in moči poštenega poslovanja. Seveda pa je kakovost povezana tudi z večjimi stroški in posledično višjo ceno storitev.

"Če na trgu v kratkem ne bodo vzpostavljeni sorazmerni tržni in konkurenčni pogoji, se šolam vožnje, ki gradijo na kakovosti in vanjo vlagajo velika sredstva, slabo piše. Naš položaj in obstoj je z vidika nenehnih zakonskih sprememb ter neenakega obravnavanja organov nadzora venomer zapostavljen. Prepričani smo, da se bo tudi na tem področju v prihodnosti spremenilo na bolje," je optimistično sklenil Kremzer in dodal, da prav zaradi tega zdaj ni pravi čas za zaposlovanje novih sodelavcev.

Z dodatnimi storitvami do večjega dobička Prometni center Blisk, je lani v dveh ljubljanskih poslovalnicah prihodke povečal za 30 odstotkov na 821 tisoč evrov, čisti dobiček pa več kot podvojil. Lani so ga ustvarili 108 tisoč evrov, kar jih je povzdignilo na vrh lestvice najbolj dobičkonosnih slovenskih avtošol. "Poleg osnovne dejavnosti smo začeli tudi izobraževanje in usposabljanje poklicnih voznikov za prevoz nevarnega blaga. Prihodki od programa avtošol in varne vožnje so v bistvu ostali enaki kot leto prej," je pojasnil lastnik in direktor Prometnega centra Blisk Mile Lukić.

Tudi v Blisku se spopadajo z nelojalno konkurenco. "Ta je v naši dejavnosti močno prisotna. Tu gre za delo na črno, vožnjo brez računa, uporabo službenega vozila v zasebne namene, neplačevanje davkov za vozila in način izplačila osebnih dohodkov," kritično razloži Lukić. Slabša kupna moč potrošnikov ni bistveno poslabšala števila vozniških kandidatov, prav tako se ni zmanjšala kvota učnih ur.

Tudi Blisk se z dejavnostjo avtošol ukvarja že dobri dve desetletji.

Začeli kot avtošola, danes večji del prihodkov prinesejo prevozi in turizem V avtošoli Lešnik & Zemljič s širšega območja Lenarta so lansko poslovno leto sklenili s 790 tisoč evri prihodkov. To je dobrih pet odstotkov več kot leta 2012. Dobička so imeli dobrih 36 tisoč evrov.

V leta 1990 ustanovljenem družinskem podjetju se danes ukvarjajo z več dejavnostmi, tudi s prevozi in turizmom, začeli pa so kot avtošola.

"Dejavnost avtošole danes predstavlja manjši del dohodkov našega podjetja. Nekdaj nas je pet opravljalo delo inštruktorja, danes le dva," so nam razložili v avtošoli Lešnik Zemljič. Poglaviten razlog za to je, da se je v zadnjih letih trg ponudnikov avtošol zelo razširil in spremenil.

Neizprosna konkurenca in vozniki, ki morajo ponovno opravljati izpit "Konkurence je ogromno. Danes ima lahko že vsak avtošolo, za dejavnost je dovolj en človek. Nekoč so bili pogoji strožji. Potreboval si pet vozil in pet zaposlenih ljudi. Konkurenca je huda, dela pa vedno manj," ugotavljajo v podjetju.

Več ponudbe pomeni nižje cene, po drugi strani pa je gorivo vedno dražje, dodajajo.

Statistika za mariborsko območje, na katerem deluje avtošola Lešnik & Zemljič, kaže, da kandidati pred pristopom k izpitu v povprečju opravijo 28 ur praktične vožnje. Poleg mladih kandidatov je vedno več tudi takšnih, ki morajo izpit opravljati ponovno. "Včasih je bilo teh bistveno manj, danes imamo vsaka dva meseca koga, ki se ponovno uči vozniške abecede," so nam povedali.

Najboljših 25 avtošol skupaj ustvarilo deset milijonov evrov prometa Prva avtošola je bila v Slovenija ustanovljena že davnega leta 1957 v Ljubljani. Leta 1990 je na novo zaživelo 28 avtošol, njihovo število pa je iz leta v leto raslo. Od leta 2010 je bilo na novo registriranih več kot sto avtošol, samo v prvem četrtletju letos 13.

Večina od 270 subjektov je organiziranih kot družbe z omejeno odgovornostjo in samostojni podjetniki, 56 pa jih deluje kot društvo. Od leta 2012 so tri avtošole končale v stečaju.

25 najuspešnejših družb po višini prihodkov je lani ustvarilo dobrih deset milijonov evrov prihodkov, z izgubo pa so se spopadale le tri izmed njih.

Afera avtošole: ponarejena vozniška dovoljenja in več tisoč izbrisov kazenskih točk Avtošole so se sicer znašle v središču domače pozornosti novembra lani. Policisti so zaradi zlorab in ponarejanja takrat ovadili 26 ljudi. Ti naj bi nezakonito prodajali vozniška dovoljenja, več kot tri tisoč ljudem omogočili nezakonite izbrise kazenskih točk, 1200 mladim voznikom pa uredili potrdila o opravljenem tečaju varne vožnje, čeprav poligona nikoli niso videli od blizu.

Pod drobnogledom preiskovalcev se je zaradi opisanih nepravilnosti znašlo 36 avtošol, afera pa je s položaja odpihnila tedanjega vršilca dolžnosti, direktorja direktorata za promet in predsednika agencije za varnost prometa Bojana Žlendra. Teden dni po razkritju je namreč prometnemu ministru Samu Omerzelu ponudil odstop.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin