Kako dobri smo Slovenci v tujih jezikih

Modrost meje mojega jezika so meje mojega sveta, ki jo je pred skoraj sto leti zapisal avstrijski mislec Ludwig Wittgenstein, sporoča, da je jezik ne samo sporazumevalni in sporočevalni kanal, ampak določa robove naših misli, način našega dojemanja sveta, stvari, dejstev.

Z globalizacijo se povečuje pomen znanja tujih jezikov. Ti govorcem ne prinašajo samo zmožnosti komuniciranja z drugimi, ampak so tudi instrument za prestopanje kulturnih meja in orodje za boljše razumevanja kontekstov drugih narodov.

Dvojezničnost je dobra osnova za delo in študij Da so tuji jeziki vse bolj nuja, se zavedajo tudi izobraževalni sistemi po svetu. Tako bo s finančnim skladom, ki ga je ustanovila pred dnevi, novozelandska vlada v prihodnjih letih spodbujala učenje mandarinščine, korejščine in japonščine. Dežela dolgega belega oblaka, če si sposodimo maorsko ime za Novo Zelandijo, želi na ta način dodatno krepiti tesne vezi gospodarskega sodelovanja z azijskimi državami.

Houstonsko šolsko območje, eno največjih v ZDA, z letošnjim šolskim letom uvaja 28 dvojezičnih osnovnih šol, v katerih bodo učenci enakovredno poslušali in občevali v angleškem in španskem jeziku. Podobne načrte snujejo tudi na Finskem. Šola v tamkajšnjem mestu Loviisa naj bi postala prva v državi, ki bo učencem podajala snov tako v finščini kot v švedščini. "Dvojezičnost je dobra osnova za delo in nadaljevanje študija," je povedal vodja občinskega okrožja za izobraževanje Thomas Grönholm. Messijev učinek pri Angležih Jezikovne šole v Veliki Britaniji ugotavljajo, da v zadnjem času upada tradicionalno krepko zanimanje za francoščino in nemščino, po drugi strani pa postaja pravi hit španščina. Verjetno bo zelo kmalu postala najbolj razširjen tuj jezik, ki se ga učijo Otočani.

Nekateri trdijo, da ima nekaj vpliva na to tudi fenomen Messijev učinek, ta naj bi po zaslugi popularnosti športnega virtuoza pri Britancih sprožil poudarjeno zanimanje za kulturo Latinske Amerike, vključno s hrano, z glasbo in – s španskim jezikom.

Bolje opremljeni z znanjem kot druge države Če po eni strani pri nas pogosto slišimo grajo, kako znamo Slovenci svoj jezik zanemarjati, nam po drugi strani ne uide (samo)pohvala, da smo dobrih v tujih jezikih. Kar niti ni mit in sodeč po nekaterih raziskavah tudi drži.

"Zaradi spleta zgodovinskih okoliščin se Slovenci tujih jezikov učimo dlje časa, učinkoviteje in bolj množično kot pretežno število evropskih držav. Nekatere študije to potrjujejo," pravi jezikoslovec Marko Stabej.

Slovence je v takšen položaj pravzaprav potisnil kontekst, v katerem smo. "Če smo želeli mednarodno komunicirati, je bilo to nujno. V primerjavi z Madžarsko, s Poljsko ali z nekaterimi drugimi državami smo precej bolje opremljeni z znanjem tujih jezikov," meni Stabej.

Jezikov se učijo tisti, ki se jim bo vložek hitro povrnil, zaradi krize hobi tečajnikov S poučevanjem tujih jezikov se je lani po podatkih baze bizi.si pri nas ukvarjalo 158 podjetij. Največ (72) jezikovnih šol je delovalo v Osrednjeslovenski regiji, sledijo ji Podravska (21), Savinjska (18), Gorenjska (14), drugod po državi je slušateljem jezikovna obzorja lani razpiralo še dodatnih 33 šol.

Čeprav so bili nižji kot leto pred tem, je bila po prihodkih lani pri nas na vrhu jezikovna šola Berlitz. "Tudi jezikovnim šolam se, podobno kot drugim panogam, pozna slabše gospodarsko stanje v državi. Za učenje tujih jezikov se danes odločajo tisti, ki to potrebujejo in vedo, da se jim bo vložek hitro povrnil. Je pa v zadnjih letih manj takšnih, ki se za izobraževanje odločajo zaradi veselja, hobija," pravi Beatrice Šlamberger, področna direktorica Berlitza v Sloveniji.

Ruščina zaradi posla Tečajniki pri Berlitzu še vedno največ povprašujejo po angleščini, sledijo ji nemščina, enakovredno je povpraševanje po francoščini, španščini in italijanščini.

Posebnega naraščanja zanimanja za daljnovzhodne jezike, kot sta kitajščina in japonščina, po besedah Šlambergerjeve ni, je pa zato vedno več tečajnikov, ki jih zanima ruščina.

"Motiv za učenje ruščine je poslovni. Za to se odločajo v podjetjih, ker vstopajo na ruske trge in z njimi poslujejo."

Nemščina kot rešitev za iskanje dela Ruščino med bolj popularnimi tujimi jeziki navaja tudi Andrej Toporišič iz jezikovne šole Panteon College. Sicer pa je poleg vedno aktualne angleščine pri vrhu seznama najbolj zaželenih jezikov tudi nemščina. "Razlog je v tem, da ljudje vidijo rešitev v Nemčiji, Avstriji, Švici. Nekateri v teh državah že delajo, veliko jih tja odhaja, tisti mlajši pa se nameravajo vanje odseliti. So pa tudi takšni, ki želijo delati v nemških podjetjih v Sloveniji, zato se učijo jezika."

Po francoščini ni posebnega povpraševanja, izjema je država, ki to počne zaradi Evropske unije, pravi Toporišič. Tečajniki se v jezikovni šoli Panteon College precej vpisujejo tudi na tečaje španščine in italijanščine.

Prihodnost delovanja jezikovnih šol Toporišič vidi v e-učenju. "Ta oblika učenja je na pohodu. V e-učenje se usmerjamo tudi zato, ker ni omejeno na slovenski trg, zato tukaj v prihodnje pričakujemo poslovno rast."

Nuja dela mojstra Slovenci smo na splošno dobri v tujih jezikih, ocenjuje Beatrice Šlamberger. "Imamo dobre osnove v znanju tujih jezikov. Večina tečajev pri nas poteka pretežno na srednjih in višjih nivojih. Smo majhna država in Slovenci vemo, da je znanje tujih jezikov za nas resnično pomembno in potrebno."

Podobno opaža tudi Andrej Toporišič. "Stereotip je, da smo dobri učenci. Verjetno to drži. S slovenščino v svetu ne morete veliko početi, zato nuja dela mojstrstvo."

Po besedah Marka Stabeja ima v slovenskem okolju učenje tujih jezikov pozitivno konotacijo. "Znanje več jezikov je dobro z vseh vidikov. Je pa nerodno, če učenje tujih jezikov ni učinkovito izpeljano. Recimo da se nekega jezika učiš zelo dolgo, pa se ga ne naučiš, ker se učiš iste stvari in potem začenjaš spet znova."

Angleščina in materni jezik z roko v roki Je resnična tista misel, da učenje tujih jezikov pomaga spoznavati lasten jezik? "Kar drži. Učenje tujih jezikov, sploh če je dobro zastavljeno, je dejansko tudi spoznavanje lastnega jezika. Res pa je, da pri nas še tkemo tesnejše vezi med učenjem slovenščine in učenjem tujih jezikov," pravi Stabej.

Sicer pa bi Slovenci, kar zadeva jezik, lahko kaj koristnega pobrali tudi od Skandinavcev. "Severne države so že davno spoznale, da brez angleščine ne gre. Hkrati pa svoj jezik zelo funkcionalno in simbolično zmorejo ohranjati kot vrednoto in kot stvar, ki funkcionira. Čeprav gre pri njih za drugačen kontekst, bi se Slovenci od njih glede tega vseeno lahko naučili kaj koristnega," dodaja Stabej.