Ponedeljek, 8. 6. 2026, 8.14
1 mesec
Vojna v Ukrajini
V Moldaviji blizu meje z Ukrajino strmoglavil dron
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,59
Fotografija je simbolična.
Na vzhodu Moldavije, na območju blizu meje z Ukrajino, je strmoglavil in eksplodiral dron, so danes sporočile moldavske oblasti. Ranjenih ni bilo, brezpilotnik je po doslej zbranih informacijah najverjetneje ukrajinskega izvora. Gre za zadnjega v nizu incidentov z droni v evropskih državah, večinoma povezanih z vojno v Ukrajini. Madžarska je medtem odpravila večletno blokado 6,6 milijarde evrov evropskih sredstev, namenjenih vojaški podpori Ukrajine v njenem boju proti ruski agresiji.
15.33 V Moldaviji blizu meje z Ukrajino strmoglavil dron
15.16 Madžarska po več letih odpravila blokado sredstev EU za vojaško podporo Ukrajini
14.37 Ukrajinski napad na vlak na Krimu terjal eno življenje
8.14 Zelenski in evropski voditelji v Londonu za pogajanja z Rusijo
15.33 V Moldaviji blizu meje z Ukrajino strmoglavil dron
Po navedbah moldavskega obrambnega ministrstva so ostanke brezpilotnega letalnika našli na kmetijskih zemljiščih v bližini vasi Lopatna ob reki Dnester, ki leži dobrih 80 kilometrov severno od prestolnice Kišinjev. Dron je v moldavski zračni prostor vstopil kmalu po polnoči, medtem ko je v sosednji Ukrajini "potekal obsežen ruski napad z droni in raketami," poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Moldavska vlada je incident na omrežju Telegram obsodila in navedla, da je dron po doslej zbranih podatkih najverjetneje ukrajinskega izvora. Ne glede na to je njeno zunanje ministrstvo v ločeni objavi odgovornost za incident pripisalo Rusiji. "Ne glede na izvor drona je za vsak dron, ki pristane na ozemlju Moldavije, odgovorna Rusija," je sporočilo na omrežju.
Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je medtem na družbenem omrežju X zapisal, da je v Moldaviji "padel še en ruski dron", kar jasno kaže, da Rusija ne predstavlja grožnje samo Ukrajini, temveč celotni Evropi.
Another Russian drone fell in Moldova in the course of Russia’s overnight mass attack against Ukraine.
— Andrii Sybiha 🇺🇦 (@andrii_sybiha) June 8, 2026
We express our full support to our Moldovan friends and note their consistent condemnation of Russian agression.
This incident clearly demonstrates that Moscow poses a…
Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 sta Moldavija in Romunija na svojem ozemlju večkrat naleteli na ostanke dronov, večinoma ruskih, ki so prileteli iz Ukrajine. Samo Moldavija je odtlej naštela več deset kršitev svojega zračnega prostora.
Do podobnih incidentov je prišlo tudi na Poljskem in v baltskih državah. Latvijska vojska je denimo danes sporočila, da so Natova bojna letala sestrelila dron, ki naj bi v latvijski zračni prostor vstopil iz Rusije.
15.16 Madžarska po več letih odpravila blokado sredstev EU za vojaško podporo Ukrajini
Madžarska je pod premierjem Viktorjem Orbanom več let blokirala 6,6 milijarde evrov iz evropskega mirovnega instrumenta (EPF), iz katerega je EU sofinancirala predvsem dobave orožja in druge vojaške opreme držav članic Ukrajini.
"Imamo novega madžarskega ministra, kar pomeni, da lahko naredimo premik pri odpravi blokade," je danes ob robu neformalnega zasedanja obrambnih ministrov povedala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.
Ministrom je predstavila predlog, v skladu s katerim bi sredstva po novem uporabljali tako za delno povrnitev stroškov že opravljenih dobav orožja, financiranje novih skupnih nabav orožja in nadaljevanje evropske misije urjenja ukrajinskih vojakov.
Tako je Madžarska po zmagi Petra Magyarja na aprilskih volitvah odpravila še eno oviro pri zagotavljanju evropske podpore Ukrajini, ki jo je postavil Orban. Med drugim so nove madžarske oblasti že odpravile blokado 90 milijard evrov vrednega posojila Kijevu, iz katerega si lahko po besedah Kallas še ta mesec obeta prvo izplačilo v višini 5,9 milijarde evrov. Sredstva bodo namenjena proizvodnji dronov v Ukrajini.
Madžarska je po zmagi Petra Magyarja odpravila še eno oviro pri zagotavljanju evropske podpore Ukrajini, ki jo je postavil Orban.
Ravno danes je sicer Bruselj Ukrajini izplačal dodatnih 2,8 milijarde evrov v okviru instrumenta za podporo Ukrajini pri njenem okrevanju, izvajanju reform in napredku na poti v EU.
Od začetka ruske agresije so tako unija in njene članice Ukrajini zagotovile pomoč v vrednosti skoraj 205 milijard evrov, kažejo danes objavljeni podatki Evropske komisije.
14.37 Ukrajinski napad na vlak na Krimu terjal eno življenje
Dron je po navedbah ruskih oblasti na Krimu, ki jih povzemajo tuje tiskovne agencije, zadel potniški vlak, ki je bil na poti med Moskvo in Simferopolom. Potniki niso bili ranjeni. Oblasti so železniški promet na Krimu začasno ustavile, vse vlake na progi med rusko prestolnico in Simferopolom pa evakuirale.
Ruska zračna obramba je sicer po navedbah obrambnega ministrstva ponoči skupaj sestrelila 310 ukrajinskih dronov nad več ruskimi regijami kot tudi nad Črnim in Azovskim morjem.
V obratu za pretovarjanje v mestu Novorosijsk je po napadu brezpilotnih letalnikov izbruhnil požar, medtem ko so ostanki padlih dronov v regiji Volgograd požar zanetili v obratu za proizvodnjo in odpremo, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Oblasti o ranjenih niso poročale.
Le nekaj ur pred tem je tudi Rusija izstrelila val dronov nad Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V enem od napadov je bilo po navedbah ukrajinskih oblasti poškodovano jedrsko skladišče v bližini Černobila, so navedle ukrajinske oblasti.
Po poročanju ukrajinske tiskovne agencije Ukrinform je bila v ruskem napadu z dronom v mestu Konotop v regiji Sumi ubita ena oseba, tri so bile ranjene. V mestu Gluhiv prav tako v Sumiju so bile v napadu na avto ranjene štiri osebe, medtem ko sta bila v napadu na silos za žito v regiji Harkov ranjena dva delavca.
Ukrajinske letalske sile so ponoči skupaj sestrelile 124 od 155 ruskih dronov. Zaradi ruskih napadov so danes zjutraj v sedmih ukrajinskih regijah uporabniki ostali brez elektrike, še poroča Ukrinform.
8.14 Zelenski in evropski voditelji v Londonu za pogajanja z Rusijo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v nedeljo v Londonu sestal z voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije, ki so podprli njegov poziv k neposrednim pogovorom med Ukrajino in Rusijo ob sodelovanju Evrope in ZDA. V skupni izjavi so opredelili tudi pogoje za pogajanja o "pravičnem in trajnem" sporazum o končanju vojne z Rusijo.
Keir Starmer, Emmanuel Macron in Friedrich Merz so ob srečanju z Zelenskim izrazili trdno podporo Ukrajini.
Britanski premier Keir Starmer, francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merz so ob srečanju z Zelenskim izrazili trdno podporo Ukrajini in podprli neposredna pogajanja med Moskvo in Kijevom, v katerih bi sodelovali tudi Evropa in ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Voditelji so po navedbah britanskega BBC v skupni izjavi opredelili pogoje za pogajanja z Moskvo – prenehanje spopadov in napadov, začetek pogajanj na podlagi trenutnega stanja na fronti ter trdna varnostna jamstva za Ukrajino. Poudarili so tudi pomen sodelovanja ZDA, ki so sicer trenutno bolj osredotočene na Bližnji vzhod in vojno proti Iranu, kjer grozi nova eskalacija razmer.
Zelenski s pismom Putinu
Zelenski je pred tem v četrtek poslal odprto pismo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in med drugim predlagal srečanje na štiri oči. Putin je njegovo pobudo zavrnil in sporočil, da v tem ne vidi smisla, dokler ni dogovora o pogojih za končanje vojne.
Ukrajinski predsednik je v pogovoru za britanski Sky News povedal, da se je minuli mesec v Kijevu sestal z ruskim oligarhom in Putinovim zaveznikom Romanom Abramovičem. "Povedal mi je, da ima sporočilo zame in da želi moje sporočilo, ki ga bo prenesel Putinu. Vendar je to treba storiti zaupno, brez publicitete. Rekel sem, da to zame ni problem," je dejal.
V nedeljo po srečanju s trojico voditeljev pa je Zelenski sporočil, da so uskladili stališča pred bližajočimi se srečanji voditeljev članic zveze Nato in držav skupine G7. Zahvalil se jim je za podporo in dodal, da bi v pogajanjih z Rusijo želel tudi "močan glas in stališča Evrope".
V zadnjem času se ob okrepljenih pozivih k neposrednim pogajanjem med Rusijo in Ukrajino poraja vprašanje, kdo bi lahko zastopal Evropo. Omenjalo se je več imen, vse več veljave pa pridobiva ideja, da bi to vlogo s soglasjem Kijeva skupaj prevzeli Starmer, Macron in Merz, kar tudi z vidika Bruslja ni več izključeno, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Zelenski, ki je za danes napovedal še srečanje z britanskim kraljem Karlom III., je trojico voditeljev v nedeljo obvestil tudi o razmerah na fronti.
"Rusija na bojišču ne zmaguje, naši napadi (...) pa znatno omejujejo njeno zmožnost širjenja agresije. Vendar je izredno pomembno tudi, da se zaščitimo pred balističnimi grožnjami, s katerimi Rusi ustrahujejo naša mesta in naselja," je zapisal na omrežju X in poudaril, da Ukrajina potrebuje dodatne rakete za sisteme zračne obrambe.
