umetna inteligenca
Četrtek, 19. 2. 2026, 14.18
1 mesec, 4 tedne
ZDA tik pred napadom na Iran, nato pa se zgodi to
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,63
Umetna inteligenca se vse bolj vključuje tudi v vojaške operacije. Fotografija ameriškega F-22 je simbolična.
Umetna inteligenca je vse bolj vključena tudi v vojaške operacije. Američani so jo tako uporabljali tudi v operaciji zajetja venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. To pa je sprožilo spor med ameriškim obrambnim ministrstvom in podjetjem za umetno inteligenco Anthropic.
Ameriška vojska je v januarski operaciji zajetja Nicolasa Madura uporabljala tudi umetnointeligenčni klepetalnik Claude podjetja Anthropic. To je prvič, da je komercialni model umetne inteligence aktivno deloval v tajni vojaški operaciji, piše v študiji slovenskega Inštituta za strateške rešitve (ISR).
Kaj so počeli s klepetalnikom Claude?
Natančna vloga, ki jo je Claude opravljal med operacijo, ostaja zaenkrat še nerazkrita. Glede na dosedanjo prakso bi lahko šlo za obdelavo satelitskih posnetkov ali interpretacijo obveščevalnih podatkov v realnem času.
Sta pa Anthropic in Pentagon lani poleti sklenila pogodbo o sodelovanju v vrednosti 200 milijonov dolarjev (170 milijonov evrov). Tako je Claude prišel na tajna omrežja, kjer načrtovalci operacij obdelujejo obveščevalne podatke in koordinirajo napade.
Umetna inteligenca v napadih na Gazo
Uvajanje umetne inteligence v oborožitvene sisteme sicer ni več novost. Izraelska vojska je v Gazi z algoritmi sestavljala sezname tarč in uporabila brezpilotna letala, ki so samostojno izbirala cilje, ameriške oborožene sile pa so umetno inteligenco že uporabile za usmerjanje napadov v Iraku in Siriji. A v vseh teh primerih je šlo za lastne sisteme Pentagona, zasnovane za vojaško rabo, piše ISR.
Ameriški obrambni oziroma vojni minister Pete Hegseth naj bi bil tik pred odločitvijo, da Anthropic razglasi za varnostno tveganje.
Novice o uporaba modela Claude za vojaške namene je spravila v slabo voljo vodstvo podjetja (na čelu podjetja je v San Franciscu rojeni Dario Amodei). Eden od vodilnih v Anthropicu se je tako obrnil na podjetje za podatkovno analitiko Palantir Technologies in ga povprašal, ali je bil Claude dejansko uporabljen med racijo, pri čemer je nakazal neodobravanje, saj je med operacijo prišlo tudi do uporabe sile.
Slaba volja v podjetju Anthropic in odziv Trumpovega vojnega ministra
Anthropic trdi, da je vsaka uporaba klepetalnika Claude zavezana njihovim pogojem uporabe, ki izrecno prepovedujejo uporabo tehnologije za spodbujanje nasilja, razvoj orožja ali nadzor prebivalstva.
To nezadovoljstvo podjetja Anthropic pa je razjezilo ameriškega obrambnega oziroma vojnega ministra Peta Hegsetha. Ta naj bi bil tik pred odločitvijo, da Anthropic razglasi za varnostno tveganje v dobavni verigi, kar bi pomenilo, da bi moral vsak, ki želi poslovati z ameriško vojsko, prekiniti vse vezi s podjetjem. Takšno oznako Pentagon praviloma namenja sovražnim državam, piše ISR.
Amodeijeva doktrina
Dario Amodei v San Franciscu na eni od konferenc maja lani.
Izvršni direktor Anthropica Dario Amodei je v obsežnem eseju, objavljenem konec januarja, zastavil okvir, ki mu zdaj zapira manevrski prostor. Zapisal je, da mora umetna inteligenca podpirati nacionalno obrambo na vse načine, razen tistih, ki bi ZDA naredile bolj podobne njenim avtokratskim nasprotnikom. Izpostavil je štiri tehnologije, ki jih lahko avtokracije uporabijo za zatiranje lastnih državljanov, med njimi popolnoma avtonomne roje dronov, množični nadzor z umetno inteligenco, personalizirano propagando in podatkovno manipulacijo. Hkrati pa je zagovarjal stališča, da bi morala demokracija s pomočjo umetne inteligence razbijati in slabiti avtokracije od znotraj.
Pentagon zdaj testira, kje natanko poteka Amodeijeva meja. Obstoječa zakonodaja ali množični nadzor ne uporabljata umetne obveščevalne službe, lahko pa Pentagon že zdaj zbira ogromne količine podatkov ali posameznikov, od objave na družbenih omrežjih do dovoljenj za nošenje orožja. Obstajajo upravičeni pomisleki, da bi umetna inteligenca te pristojnosti lahko nadgradila do točk, kjer bi avtomatizirano označevala civiliste, ki ustrezajo določenemu profilu. Amodei je potegnil črto pri množičnem nadzoru in avtonomnem orožju. Pentagon zahteva dostop prav do teh zmogljivosti in trdi, da so tako omejitve, ki jih postavlja Anthropic, v praksi neizvedljive, saj operativna resničnost ne pozna jasnih ločnic med obveščevalno dejavnostjo in množičnim nadzorom.
Kot ugotavlja ISR, je epizoda z Madurom zgolj ena podatkovna točka v precej obsežnejši zgodbi, ki zadeva materialno infrastrukturo, brez katere noben od teh modelov umetne inteligence ne obstaja. Za vsakim klepetalnim oknom, ki ga uporabnik odpre na zaslonu, stoji velikansko fizično zaledje podatkovnih centrov, električnih omrežij in hladilnih sistemov.
Orjaška stava
Zavarovalnica za zavarovanje terjatev Coface je v svoji globalni analizi izgradnjo podatkovnih centrov opisala kot orjaško stavo. Izdatki za opremo podatkovnih centrov so se namreč v manj kot treh letih podvojili in leta 2025 dosegli 475 milijard dolarjev (403 milijard evrov), medtem ko so umetna inteligenca in podatkovni centri v drugem četrtletju leta 2025 prispevali petino rasti BDP ZDA.
Skupna tržna kapitalizacija vodilnih podjetij, povezanih z umetno inteligenco, kot so Nvidia, Microsoft, Alphabet, Amazon in Meta, je od lansiranja klepetalnika ChatGPT konec leta 2022 zrasla za več kot 12 bilijonov dolarjev (10,2 bilijona evrov).
Ogromna vlaganja
Po ocenah analitikov Coface vsaka milijarda dolarjev, vložena v podatkovne centre za umetno inteligenco, zahteva približno 125 milijonov dolarjev (106 milijonov evrov) sorodnih naložb v energetskem sektorju – dve tretjini za nadgradnjo omrežij, tretjino za nove proizvodne zmogljivosti.
Nihče natančno ne ve, koliko računalniške moči bo svet dejansko potreboval v prihodnosti. Ocene se razhajajo za do 80 odstotkov, kar povečuje tveganje, da bo zgrajenih preveč podatkovnih centrov glede na dejansko povpraševanje.
V ZDA zamude pri priključitvi na omrežje ponekod presegajo pet let, zgoščenost naložb v peščici vozlišč pa je na lokalni ravni že potrojila cene elektrike. Po svetu bi ta ozka grla do leta 2030 lahko zavrla projekte, katerih skupna vrednost presega 750 milijard dolarjev (636 milijard evrov).
Nejasnosti in tveganja glede podatkovnih centrov
Pri zavarovalnici prav tako opažajo, da nihče natančno ne ve, koliko računalniške moči bo svet dejansko potreboval. Ocene se razhajajo za do 80 odstotkov, kar povečuje tveganje, da bo zgrajenih preveč podatkovnih centrov glede na dejansko povpraševanje.
Če pride do korekcije na trgu, bo ta najprej prizadela podjetja, ki tovrstne podatkovne centre gradijo in upravljajo, nato pa še njihove dobavitelje, od ponudnikov storitev v oblaku do proizvajalcev opreme. Poleg tega stroške vzdolž celotne dobavne verige dodatno dviguje pomanjkanje specializiranih inženirjev, še piše v študiji ISR.
