Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Volitve 2026

Petek,
1. 5. 2026,
17.36

Osveženo pred

1 mesec, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,11

Natisni članek

Natisni članek

Libanon Izrael ZDA Abas Aragči

Petek, 1. 5. 2026, 17.36

1 mesec, 1 teden

Teheran z novim predlogom za pogovore z ZDA o končanju vojne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,11
Abbas Araghchi, Abas Aragči, iranski zunanji minister, Iran | Foto Guliverimage

Foto: Guliverimage

Iran je preko Pakistana v četrtek zvečer posredoval najnovejši predlog za pogajanja o končanju vojne, danes poroča iranska tiskovna agencija Irna, ki se sklicuje na iranske diplomatske vire. Podrobnosti o vsebini predloga niso znane. Ameriški predsednik Donald Trump je že sporočil, da s predlogom ni zadovoljen. Medtem Trumpova vlada trdi, da zaradi premirja ni več potrebno dovoljenje kongresa za vojno proti Iranu.

Ključni poudarki dneva:

17.53 Trumpova vlada trdi, da ni več potrebno dovoljenje kongresa za vojno proti Iranu

17.22 Teheran z novim predlogom za pogovore z ZDA o končanju vojne
8.44 ZDA pozivajo k neposrednim pogovorom med Izraelom in Libanonom

17.53 Trumpova vlada trdi, da ni več potrebno dovoljenje kongresa za vojno proti Iranu

Danes se izteka 60-dnevni rok, do katerega bi morala vlada Donalda Trumpa zaprositi kongres za nadaljevanje vojne proti Iranu. Tako kot v četrtek obrambni minister Pete Hegseth tudi Bela hiša ocenjuje, da rok zaradi trenutnega premirja ne velja več, poročajo ameriški mediji.

Hegseth je v četrtek v senatu dejal, da je premirje vojno dejansko začasno ustavilo. Na podlagi te utemeljitve vlada še ni izpolnila zahteve po zakonu o vojnih pooblastilih iz leta 1973, da je treba za vojaško akcijo, ki traja več kot 60 dni, pridobiti uradno odobritev kongresa, poroča televizija ABC.

Stališče Trumpove vlade je, da so se sovražnosti, ki so se začele z ameriško-izraelskim napadom na Iran 28. februarja, prenehale, poročajo ameriški mediji.

Iran sicer še vedno z dejanskim nadzorom nad Hormuško ožino ovira prost pretok nafte in plina skozi strateško pomembno vodno pot, ZDA pa ohranjajo blokado iranskih pristanišč. Republikanci, ki imajo večino v obeh domovih ameriškega kongresa, ne kažejo nobene volje za kljubovanje predsedniku Trumpu glede resolucije o vojnih pooblastilih. To je v četrtek potrdil tudi vodja senatne večine John Thune.

V skladu z resolucijo o vojnih pooblastilih iz leta 1973 - ki je v bistvu zakon - mora predsednik v 48 urah od začetka sovražnosti obvestiti kongres. To je Trumpova vlada glede kongresa storila, nakar je začel teči 60-dnevni zakonski rok, po katerem mora kongres razglasiti vojno oziroma odobriti nadaljevanje uporabe sile. Vlada lahko sicer uradno prosi za 30-dnevno podaljšanje obdobja sovražnosti za urejen umik ameriških sil.

"Vlada o tej temi aktivno komunicira s kongresom. Člani kongresa, ki poskušajo zlorabiti pooblastila vrhovnega poveljnika za pridobivanje političnih točk, bi s tem le oslabili ameriško vojsko v tujini, česar si noben izvoljeni predstavnik ne bi smel želeti," je za ABC izjavil predstavnik Bele hiše. Kongresniki so se sicer že v četrtek odpravili na krajši majski dopust in se bodo vrnili šele okrog 12. maja.

Demokrati so doslej šestkrat poskušali sprejeti resolucijo, ki bi od vlade zahtevala kongresno dovoljenje za vojno proti Iranu, vendar so republikanci to vsakič preprečili. Demokrati in republikanski senator Rand Paul bodo s tem poskušali tudi po vrnitvi kongresa z dopusta.

17.22 Teheran z novim predlogom za pogovore z ZDA o končanju vojne

Iran je preko Pakistana v četrtek zvečer posredoval najnovejši predlog za pogajanja o končanju vojne, danes poroča iranska tiskovna agencija Irna, ki se sklicuje na iranske diplomatske vire. Podrobnosti o vsebini predloga niso znane. Ameriški predsednik Donald Trump je že sporočil, da s predlogom ni zadovoljen, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Trenutno nisem zadovoljen s tem, kar ponujajo," je Trump dejal v izjavi novinarjem pred Belo hišo. Iran si po njegovih besedah želi skleniti dogovor, vendar so iranski voditelji "razdeljeni" in dogovora ne morejo skleniti.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je danes v telefonskih pogovorih kolege iz Savdske Arabije, Katarja, Turčije, Iraka in Azerbajdžana obvestil o najnovejših "pobudah islamske republike za končanje vojne", je sporočilo iransko zunanje ministrstvo, poroča AFP.

Med ZDA in Iranom od 8. aprila velja prekinitev ognja, pogajanja o končanju vojne med državama pa so zastala. Delegaciji obeh držav sta se ob posredovanju Pakistana 11. aprila v Islamabadu sestali na prvem krogu pogovorov, vendar ti niso prinesli preboja, do novega kroga pa še ni prišlo. Washington je medtem uvedel blokado iranskih pristanišč kot povračilo za iransko zaprtje Hormuške ožine.

V prejšnjem predlogu za končanje vojne je Teheran Washingtonu pred dnevi po navedbah ameriških medijev predlagal sklenitev dogovora o končanju vojne ali podaljšanje prekinitve ognja za daljše obdobje. Pogajanja o iranskem jedrskem programu pa bi se po tem predlogu začela kasneje, ko bi Teheran odprl Hormuško ožino, ZDA pa bi odpravile blokado iranskih pristanišč. Ameriški predsednik Trump je predlog zavrnil in na družbenem omrežju Truth Social Iran pozval, naj se spametuje.

8.44 ZDA pozivajo k neposrednim pogovorom med Izraelom in Libanonom

"Libanon je na razpotju. Njegovi ljudje imajo zgodovinsko priložnost, da si povrnejo svojo državo in oblikujejo svojo prihodnost kot resnično suverena, neodvisna država," je v izjavi sporočilo veleposlaništvo.

Neposredno srečanje med libanonskim predsednikom Josephom Aounom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem bi Libanonu "ponudilo priložnost, da si zagotovi konkretna jamstva o popolni suverenosti, ozemeljski celovitosti, varnih mejah, humanitarni pomoči in pomoči pri obnovi ter popolni vzpostavitvi libanonske državne oblasti nad vsakim centimetrom svojega ozemlja - kar zagotavljajo ZDA", so dodali v izjavi.

Libanon se je znova znašel v vojni, potem ko je proiransko šiitsko gibanje Hezbolah kmalu po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran začelo obstreljevati Izrael, ta pa je bombardiral Libanon in zavzel več ozemelj na jugu države.

V konfliktu med Hezbolahom in Izraelom sicer velja premirje, vendar pa se napadi obeh strani nadaljujejo. Po navedbah libanonskih oblasti je bilo v izraelskih napadih na Libanon od 2. marca ubitih več kot 2500 ljudi.

Ne spreglejte