Reuters: v Iranu naj bi prišlo do zamenjave oblasti

19.45 Axios: Trump je zvrnil iranski predlog, pravi, da blokada ostaja do jedrskega sporazuma

Ameriški predsednik Donald Trump je za Axios dejal, da bo še naprej držal Iran pod pomorsko blokado, dokler se režim v Teheranu ne bo strinjal s sporazumom, ki bo odpravil ameriške pomisleke glede njegovega jedrskega programa, poroča dobro obveščeni novinar Axiosa Barak Ravid.

Trump je s tem zavrnil iranski predlog, da se najprej odpre Hormuška ožina in odpravi pomorska blokada iranskih pristanišč, pogajanja o jedrskem programu pa se preložijo na poznejšo fazo.

Medtem je po poročanju Axiosa ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM) pripravilo načrt za "kratek in močan" val napadov na Iran v upanju, da bi s tem prekinili zastoj v pogajanjih. Po napadih, ki bodo verjetno vključevali infrastrukturne tarče, bodo ZDA pritiskale na iranski režim, da se vrne za pogajalsko mizo in pokaže večjo prilagodljivost.

Trump je za Axios ocenil, da je blokada iranskih pristanišč "nekoliko učinkovitejša od bombardiranja", viri pa so povedali, da do torka zvečer še ni odredil nobene vojaške akcije. Zaenkrat Trump vidi nadaljevanje blokade kot svoj glavni vir vpliva, vendar bi po navedbah virov razmislil o vojaški akciji, če Iran še naprej ne bo popustil njegovim zahtevam.

V telefonskem intervjuju v sredo, ki je trajal približno 15 minut, ni želel razpravljati o kakršnih koli vojaških načrtih.

18.28 Vojna proti Iranu je ZDA doslej stala 25 milijard dolarjev

Vršilec dolžnosti namestnika ameriškega ministra za obrambo Jules Hurst je danes na kongresnem zaslišanju izjavil, da je vojna proti Iranu ZDA doslej stala 25 milijard dolarjev, pri čemer so večino porabili za strelivo, poročajo ameriški mediji.

V odboru za oborožene sile danes glede rekordnega predloga vlade za obrambni proračun v višini več kot 1450 milijard dolarjev za leto 2027 zaslišujejo ministra za obrambo Peta Hegsetha in druge visoke uradnike Pentagona. V ospredju je tudi vojna v Iranu, ki je kongres ni odobril, večina Američanov pa je glede na ankete ne podpira.

Hegseth, ki od začetka ameriško-izraelske vojne 28. februarja trdi, da so v Iranu uničili vse, kar je bilo za uničiti, je uvodoma povedal, da največji nasprotnik v vojni ni Iran ampak demokrati in nekateri republikanci, poroča televizija ABC.

"Največji izziv, največji nasprotnik, s katerim se trenutno soočamo, so nepremišljene, nesposobne in pesimistične izjave demokratov v kongresu in nekaterih republikancev," je dejal, potem ko je demokrat Adam Smith menil, da Pentagon nima nobene strategije za vojno in zmago, predvsem pa ne zna pojasniti razloge zanjo.

Hegseth je trdil, da bodo z zgodovinsko visoko porabo ohranili najmočnejšo in najsposobnejšo vojsko na svetu, v Iranu pa je dejal, da so doslej povsem uničili jedrske tovarne. Smith je pripomnil, da kaže, da se Iran svojemu jedrskemu programu še vedno ni odpovedal, poroča New York Times. Hegseth je odvrnil, da iranske jedrske ambicije resda niso uničili, so pa uničili jedrski program.

Hegseth je med zaslišanjem kritiziral obrambna podjetja ZDA, da ne proizvajajo strelivo dovolj hitro, kritiziral pa je tudi prejšnjo vlado Joeja Bidna, ker je dala preveč streliva Ukrajini. ZDA se zaradi lanskoletnega in letošnjega intenzivnega bombardiranja Irana soočajo s hitrim zmanjševanjem zalog raket in drugega streliva, Hegseth pa želi v proizvodnjo vključiti tudi druga podjetja, kot so na primer avtomobilska.

Načelnik štaba združenih poveljstev ameriške vojske general Dan Caine je dejal, da je doslej v vojni z Iranom umrlo 14 ameriških vojakov, Iran pa je po dveh mesecih vojne šibkejši in manj sposoben za spopade, kot je bil v zadnjih desetletjih. Vendar pa je vodja obrambne obveščevalne agencije DIA general James Adams pred dnevi priznal, da ima Iran še vedno več tisoč raket in brezpilotnikov.

17.22 Reuters: v Iranu naj bi prišlo do zamenjave oblasti

Čeprav Islamska republika že od leta 1979 deluje okoli vrhovnega voditelja z absolutno avtoriteto, je danes Modžtaba Hamenej oseba, ki kvečjemu potrjuje odločitve, ne pa nekdo, ki izdaja ukaze. Hudo ranjen v začetnih napadih se ne pojavlja v javnosti in komunicira izključno prek posrednikov ali avdio povezav. Njegova vloga je kvečjemu legitimizirati odločitve, ki jih sprejme Vrhovni svet za nacionalno varnost (SNSC).

Odloča vse ožji krog ljudi, glavno besedo pa ima vojska

Vojna je moč v Iranu po poročanju Reutersa skoncentrirala na ozek krog ljudi znotraj SNSC, urada vrhovnega voditelja in Revolucionarne garde, ki ima vse več vpliva na vojaške in ključne politične odločitve. Analitiki pravijo, da je prišlo do zgodovinskega premika od "božanske moči" klerikov k "trdi moči" varnostnih služb. Ker je klerikalna elita oslabljena, trenutno v sistemu ni akterja z dovolj moči ali legitimnosti, da bi izzval generale, je poročal Reuters.

Ta novi red prinaša tudi premik v notranjepolitičnih prioritetah. Garda, ki jo vodi revolucionarni islamizem in svetovni nazor, ki daje prednost varnosti, vidi svoje poslanstvo v ohranjanju režima za vsako ceno. To pomeni tog, centraliziran nadzor in vedno večjo domačo represijo, hkrati pa se noče vdati zahodnemu pritisku, zlasti glede jedrskega programa.

Poveljnik garde postaja ključna figura

Ta konstelacija sil je znatno upočasnila proces odločanja. Pakistanski mediatorji v mirovnih pogajanjih pravijo, da Teheran včasih potrebuje dva do tri dni, da odgovori na predloge, ker v sistemu ni več "vrhovnega voditelja". Medtem ko sta zunanji minister Abas Aragči in predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf diplomatska obraza pogajanj, je ključni operativec na terenu poveljnik IRGC Ahmad Vahidi, ki se vse bolj krepi kot ključna figura v sistemu.

Kljub devetim tednom intenzivnega vojaškega in gospodarskega pritiska Iran ne kaže znakov zloma ali kapitulacije. Politična izbira v Teheranu ni več med zmerno in trdo linijo, temveč izključno med trdo in ultratrdo linijo. Strateški konsenz, ki ga vodi garda, je jasen: izogniti se vojni v polnem obsegu, ohraniti vzvode, kot je nadzor nad Hormuško ožino, in iz konflikta iziti politično in vojaško močnejši. Trdna kohezija najvišjih oblasti kaže, da varnostne službe ne izvajajo več vojne, temveč jo v celoti vodijo.

14.20 Merz po Trumpovih komentarjih zagotavlja, da ostajata v dobrih odnosih

Nemški kancler Friedrich Merz je danes zatrdil, da sta z Donaldom Trumpom še vedno v dobrih odnosih, potem ko se je ameriški predsednik obregnil ob kanclerjeve izjave glede Irana. Merz je namreč pred tem dejal, da Washington nima izhodne strategije in da Iran ponižuje ZDA. Merz je danes tudi opozoril na hude posledice vojne za Evropo.

"Z mojega vidika je osebni odnos med ameriškim predsednikom in mano še vedno tako dober kot prej," je dejal Merz v Berlinu. "Še naprej imava dobre pogovore," je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Merz zagotavlja, da s Trumpom ostajata v dobrih odnosih. Foto: Reuters Trump je Merza v torek napadel v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social zaradi njegove kritike ameriškega napada na Iran. "Nemški kancler Friedrich Merz meni, da je v redu, če ima Iran jedrsko orožje. Ne ve, o čem govori," je zapisal Trump. Merz sicer takšne trditve ni podal.

Danes je Merz ponovil svoje stališče rekoč, da je "od samega začetka dvomil o tem, kaj se tam počne s to vojno v Iranu". Obenem je opozoril, da Nemčija in Evropa "močno trpita" zaradi "ogromnih posledic" konflikta, zlasti glede oskrbe z energijo spričo zaprtja Hormuške ožine. "Zato pozivam k rešitvi tega konflikta," je dodal.

Merz je pred tem v ponedeljek Washingtonu očital, da nima izhodne strategije v vojni z Iranom, še posebej, "ker se Iranci očitno zelo spretno pogajajo - ali pa se zelo spretno ne pogajajo". "Iransko vodstvo, predvsem pa ti tako imenovani revolucionarni gardisti, ponižuje celoten narod," je dejal.

Nemški kancler in ameriški predsednik sta imela doslej prijateljske odnose, Merz je bil tudi že gost v Beli hiši, srečanja pa so potekala brez sporov.

11.39 ZDA naj bi se pripravljale na podaljšano blokado Irana 

Na nedavnih sestankih s sodelavci je ameriški predsednik Donald Trump sklenil nadaljevati izvajanje pritiskov na iransko gospodarstvo in izvoz nafte z blokiranjem ladijskega prometa v in iz iranskih pristanišč, saj je ocenil, da so druge možnosti, denimo nadaljevanje bombardiranja Irana ali umik iz vojne, ki so jo ZDA z Izraelom začele 28. februarja, bolj tvegano, poročanje časnika povzemajo tuje tiskovne agencije.

"Iran se ne more zbrati. Ne ve, kako podpisati sporazum o jedrskem programu. Naj se raje kmalu spametuje," je na svojem družbenem omrežju Truth Social danes zapisal predsednik. Objavi je pripel fotografijo, na kateri drži puško, nad njo pa piše "NIČ VEČ PRIJAZEN FANT!".

President Trump posts on Truth Social: Iran can’t get their act together. They don’t know how to sign a nonnuclear deal.

They better get smart soon! President DJT pic.twitter.com/tFEwmalvrD

— Donald J Trump Posts TruthSocial (@TruthTrumpPost) April 29, 2026

Ameriške sile nadaljujejo z blokado iranskih pristanišč

Medtem je centralno poveljstvo ameriške vojske (Centcom) danes na družbenem omrežju X sporočilo, da so se ameriški marinci v torek v Arabskem morju vkrcali na trgovsko ladjo, ki so jo sumili poskusa kršitve ameriške blokade. Po pregledu so jo zapustili in ji dovolili, da nadaljuje plovbo.

"Ameriške sile nadaljujejo z operacijami in izvrševanjem blokade po Bližnjem vzhodu. Do zdaj je bilo 39 plovil preusmerjenih, da se zagotovi spoštovanje blokade," je še objavilo poveljstvo in dodalo, da so posadki ladje zabičali, da ne sme v iranska pristanišča. Objava je vključevala videoposnetek vkrcanja marincev po vrvi s helikopterja.

Trump prekinitev ognja podaljšal za nedoločen čas

ZDA in Izrael sta 28. februarja sprožila napade na Iran, v katerih je med drugim umrl iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej. Teheran se je odzval z napadi na Izrael ter na ameriške in druge cilje v zalivskih državah, poleg tega je praktično onemogočil plovbo skozi Hormuško ožino, eno ključnih poti za svetovno trgovino z nafto.

Sovražnosti med Izraelom in ZDA na eni ter Iranom na drugi strani so se ustavile 8. aprila z dogovorom o dvotedenski prekinitvi ognja, ki jo je Trump 21. aprila podaljšal za nedoločen čas.

Novice Nepričakovana novica z Bližnjega vzhoda: velika zmaga za Donalda Trumpa?

Novice Ursula Von der Leyen: Posledice energetske krize bi lahko čutili še leta