"Če se ne bodo lepo obnašali, jim bomo spet metali bombe naravnost na glave"

21.05 Teheran preučuje možnost podpisa sporazuma med predsednikoma ZDA in Irana

Teheran je danes sporočil, da preučuje možnost, da bi predsednika ZDA in Irana, Donald Trump in Masud Pezeškian podpisala sporazum med državama o končanju vojne. Podpis je predviden v petek v Švici. Trump pred tem danes ni izključil možnosti, da bi se morda sam udeležil slovesnega podpisa.

Po poročanju iranske tiskovne agencije Tasnim je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Teheranu Esmail Bagei dejal, da je zamisel o podpisu memoranduma o razumevanju med predsednikoma "na mizi in se še vedno preučuje", povzema britanski BBC.

"Zaenkrat se naši načrti za srečanje v Ženevi niso spremenili," je dejal Bagei. "Glede podpisa memoranduma je ena od zamisli, da bi to storila predsednika obeh držav, kar se trenutno preučuje," je dodal.

20.00 Trump: Sporazum z Iranom bi lahko podpisali že v četrtek

"Sporazum, ki smo ga z Iranom dosegli v nedeljo, bo podpisan kmalu, jutri (četrtek), morda naslednji dan (petek)," je danes povedal Trump in dodal: "Najverjetneje bomo podpisali sporazum."

Predsednik ZDA je pred tem napovedoval, da bodo sporazum podpisali v petek v Švici. Osnutek sporazuma bi lahko glede na navedbe iranskih uradnikov, ki jih povzema AFP, v petek podpisala predsednika Donald Trump in Masud Pezeškian.

Na vprašanje, ali bo ostal v Evropi, saj je slovesen podpis sporazuma predviden v sosednji Švici, je odgovoril: "Morda bom". Nato se je po poročanju BBC pošalil, da lahko v primeru propada dogovora krivi podpredsednika JD Vancea.

Ta naj bi namreč v petek v imenu ZDA z Iranom podpisal memorandum o razumevanju, ki uradno še ni bil objavljen. Po poročanju ameriške mreže CNN osnutek dokumenta med drugim predvideva trajno prekinitev sovražnosti, ponovno odprtje Hormuške ožine in postopno odpravo sankcij proti Iranu. Vključuje tudi zagotovilo, da Teheran ne bo razvijal jedrskega orožja, je danes poročal CNN ob sklicevanju na kopijo dokumenta, ki ga je pridobil od ameriških virov.

Memorandum naj bi predvideval tudi, da Washington Teheranu plača 300 milijard dolarjev za obnovo po vojni in sprostitev zaradi sankcij zamrznjenih iranskih sredstev.

Trump je danes zatrdil, da ZDA Iranu ne bodo dale denarja, poročanje medijev o tem je označil za "lažno zgodbo". Zatem je izjavil, da bi ZDA lahko Iranu omogočile zaslužek s prodajo nafte in dostop do 300 milijard dolarjev vrednega sklada za obnovo, a le, če bodo "stvari delali prav".

Omenil je tudi prihodnja pogajanja z islamsko republiko, v katerih bodo po njegovih besedah sodelovale države Perzijskega zaliva in razpravljale o "nejedrskih vprašanjih", vključno z iranskimi "konvencionalnimi balističnimi raketami".

Dogovor med Iranom in ZDA naj bi vključeval tudi prenehanje sovražnosti v Libanonu. Trump je danes dejal, da je mir v tej državi "nekaj, na čemer bomo morali delati". Sam upa, da bo sporazum z Iranom tudi začetek "sporazuma na vsem Bližnjem vzhodu", še poroča BBC.

19.02 Za vodjo Hezbolaha dogovor Irana in ZDA velika zmaga Teherana

Vodja libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah Naim Kasem je danes dogovor med Iranom in ZDA o končanju vojne označil za veliko zmago Teherana in Libanon pozval, naj izkoristi ta trenutek za izgon izraelskih sil iz države. Pogovori z Izraelom bi morali biti omejeni na vzajemno varnost, glavna zahteva Libanona pa obnova suverenosti, je prepričan.

"Čestitamo iranskemu ljudstvu, odporu ter državam in narodom regije in sveta, ki hrepenijo po neodvisnosti in svobodi, za to veliko zmago," je Kasem dejal v televizijskem nagovoru in pozval Bejrut, naj to "izkoristi" za "izgon Izraela" z libanonskega ozemlja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vodja libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah Naim Kasem Foto: Reuters

Prvi mož Hezbolaha je prepričan, da bi morala biti pogajanja Libanona z Izraelom omejena na "vzajemno varnost" in da ne bodo sprejeli nobenega načrta za razorožitev skupine, saj je to "izraelski recept za prevzem vsega in uničenje države".

Po njegovih besedah morajo biti vprašanja, ki se nanašajo na notranje zadeve, kot sta razorožitev ali gospodarstvo, izključena iz pogajanj. Glavna zahteva Libanona v vseh pogajanjih pa mora biti obnovitev suverenosti države po izraelski invaziji na jug, je še dejal vodja milice, ki jo podpira Iran.

ZDA in Iran sta konec minulega tedna dosegla okvirni sporazum o končanju vojne, ki po navedbah Teherana in pakistanskih posrednikov vključuje tudi konflikt v Libanonu. Izrael je kljub doseženemu sporazumu v minulih dneh izvedel napade na jugu Libanona.

Konflikt je Libanon zajel v začetku marca, ko je Hezbolah v podporo Iranu izstrelil rakete na Izrael. Ta je odgovoril z obsežnimi zračnimi napadi in kopensko invazijo, kar je po podatkih libanonskih oblasti doslej zahtevalo več kot 3800 smrtnih žrtev.

17.01 Za Libanon pogajanja z Izraelom neodvisna od sporazuma ZDA in Irana

Pogajanja Libanona in Izraela v Washingtonu so neodvisna od sporazuma med ZDA in Iranom za končanje vojne na Bližnjem vzhodu, je danes sporočil libanonski predsednik Joseph Aoun. Podprl je prizadevanja za prekinitev ognja med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah, a dodal, da morajo biti pri procesu vključene tudi libanonske oblasti.

"Pot Libanona v pogajanjih je neodvisna, vendar smo za prekinitev ognja in vsako državo, ki nam pomaga, vključno z Iranom. (...) Libanoncem zagotavljam, da nas nihče ne veže za nobeno drugo državo in da bo vsak dogovor sklenjen prek nas, ne pa na naš račun," je dejal Aoun.

Izrazil je upanje, da bo peti krog pogajanj z Izraelom za končanje spopadov med izraelskimi silami in Hezbolahom prihodnji teden "bolj pozitiven, zlasti ob upoštevanju velikega zanimanja ameriške administracije za Libanon", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Washington in Teheran sta nedavno dosegla dogovor o končanju vojne na Bližnjem vzhodu, ki se je z napadi ZDA in Izraela na Iran začela konec februarja in je zajela tudi Libanon.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je dejal, da je končanje vojne v Libanonu najpomembnejša točka dogovora. Menil je tudi, da konec vojne na Bližnjem vzhodu ne bo popoln brez umika izraelskih sil z ozemelj, ki so jih zasedle v času vojne.

V Izraelu so bili do dogovora kritični. Tako premier Benjamin Netanjahu kot obrambni minister Izrael Kac sta dejala, da bodo izraelske sile ostale na položajih v Libanonu, Siriji in Gazi, dokler bo to potrebno.

Izraelska vojska je medtem kljub dogovoru tudi danes nadaljevala z napadi na jugu Libanona, poročajo tamkajšnji mediji, ki navajajo še, da je bilo od sklenitve dogovora med ZDA in Iranom v izraelskih napadih na Libanon ubitih najmanj pet ljudi.

16.41 Tudi ameriški mediji objavili 14 točk sporazuma med ZDA in Iranom. "To je velik poraz za ZDA."

Po tem, ko je osnutek sporazuma med Združenimi državami in Iranom objavila arabska televizija Al Arabiya, ga je danes objavil tudi ameriški portal Bloomberg. Osnutek tako ene kot druge strani je popolnoma enak, kar je dokaz, da imata Washington in Teheran v rokah dogovorjeno besedilo, ki temeljito spreminja geopolitično arhitekturo Bližnjega vzhoda.

Novice Tudi ameriški mediji objavili 14 točk sporazuma med ZDA in Iranom. "To je velik poraz za ZDA."

15.27 Trump zagrozil Iranu z novimi napadi, če se "ne bo lepo obnašal"

Trump, ki se udeležuje tridnevnega vrha skupine gospodarsko najrazvitejših držav G7 v francoskem Evianu, je ob robu srečanja dejal, da sporazum o končanju vojne z Iranom še ni dokončen, ameriška vojska pa bi lahko nadaljevala bombardiranje.

"To je memorandum o razumevanju. In če mi ne bo všeč, bomo spet streljali nanje," je Trump dejal ob srečanju z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom Al Sisijem. "Če se ne bodo lepo obnašali, jim bomo spet metali bombe naravnost na glave," je dodal.

"Ker so se 47 let slabo obnašali," je še dejal predsednik ZDA, pri čemer je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP mislil na obdobje od ustanovitve islamske republike med revolucijo po strmoglavljenju iranskega šaha, ameriškega zaveznika, leta 1979.

Trump je v zadnjih tednih že večkrat izrekel podobne grožnje, preden so v noči na ponedeljek potrdili sporazum med Washingtonom in Teheranom.

Okvirni sporazum med ZDA in Iranom je bil že digitalno podpisan v nedeljo, v petek pa ga bodo visoki ameriški in iranski predstavniki podpisali še na slovesnosti v Ženevi. Takoj po podpisu naj bi se začela 60-dnevna pogajanja o končni rešitvi med ZDA in Iranom za končanje konflikta, ki se je 28. februarja začel z ameriško-izraelskimi napadi na Iran.

Od 8. aprila je med Iranom in ZDA veljala prekinitev ognja, a sta jo obe strani večkrat kršili.

12.10 Izrael izvedel več novih napadov na jugu Libanona

Izraelske sile so danes izvedle zračne napade na več območij v južnem Libanonu, poročajo libanonski mediji. Izrael je nove napade izvedel kljub mirovnemu sporazumu med ZDA in Iranom o koncu vojne na Bližnjem vzhodu, ki po besedah Irancev in pakistanskih posrednikov vključuje tudi konflikt v Libanonu.

Izraelska bojna letala so danes po poročanju libanonske tiskovne agencije NNA nove napade izvedla v bližini kraja Nabatije na jugu Libanona, napad z dronom pa tudi na obalno mesto Ansarije, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Čeprav se je konflikt na Bližnjem vzhodu od dogovora med ZDA in Iranom o koncu vojne umiril, je v izraelskih napadih na jugu Libanona od ponedeljka vseeno umrlo najmanj pet ljudi, poroča NNA. V torkovih izraelskih napadih so bile ubite najmanj štiri osebe.

Omejevanje sovražnosti je nekaterim prebivalcem južnega dela Libanona omogočilo vrnitev na njihove domove, a je libanonska vojska domačine pozvala, naj odložijo svojo vrnitev, saj še vedno obstaja nevarnost izraelskih napadov.

Konflikt je Libanon zajel v začetku marca, ko je tamkajšnje šiitsko gibanje Hezbolah v podporo Iranu izstrelilo rakete na Izrael. Ta je odgovoril z obsežnimi zračnimi napadi in kopensko invazijo, kar je po podatkih libanonskega zdravstvenega ministrstva doslej zahtevalo več kot 3.800 smrtnih žrtev.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je končanje vojne v Libanonu v torek označil kot najpomembnejšo točko dogovora z ZDA. Menil je tudi, da konec vojne na Bližnjem vzhodu ne bo popoln brez umika izraelskih sil z ozemelj, ki so jih zasedle v času vojne.

V Izraelu so bili do dogovora kritični. Minister za nacionalno varnost Itamar Ben Gvir in finančni minister Bezalel Smotrič trdita, da za Izrael ni zavezujoč. Tako premier Benjamin Netanjahu kot obrambni minister Izrael Kac sta dejala, da bodo izraelske sile ostale na položajih v Libanonu, Siriji in Gazi, dokler bo treba.

Vodja Hezbolaha Naim Kasem naj bi medtem danes imel televizijski nagovor. V torek je izrazil globoko hvaležnost za iranska prizadevanja, da bi "Izrael prisilili k takojšnji in trajni prekinitvi vojaških operacij na vseh frontah, vključno z Libanonom".

11.00 ZDA v napadih na Iran uporabile Muskovo orodje umetne inteligence Grok

Orodje umetne inteligence Grok, ki ga je razvilo podjetje Elona Muska, je bilo uporabljeno v napadih ZDA na Iran, je v ponedeljek objavljenem poročilu razkrila ameriška vlada. Ameriške sile naj bi med operacijo v Iranu v 96 urah s pomočjo Groka izstrelile več kot 2000 kosov streliva na 2000 različnih ciljev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriška vlada v poročilu zagovarja plinske turbine, ki jih uporablja velikanski podatkovni center Muskovega podjetja xAI, in so tarča okoljevarstvene tožbe.

Organizacija za državljanske pravice temnopoltih Američanov NAACP namreč toži xAI, češ da brez dovoljenj upravlja več deset turbin, kar je v nasprotju z zakonom o čistem zraku. Navaja tudi, da turbine onesnažujejo večinoma soseske s temnopoltim prebivalstvom. Podjetje se brani, da so turbine začasne in premične, zato niso predmet zakona.

Ameriško ministrstvo pravosodje je v poročilu navedlo, da tožba "ogroža ameriško nacionalno, gospodarsko in energetsko varnost, saj si prizadeva za prekinitev oskrbe z električno energijo za inovacije umetne inteligence, ki podpirajo vojaške operacije ministrstva za vojno".

Ob tem so zvezni tožilci predložili pričevanje vodje oddelka za umetno inteligenco pri Pentagonu Camerona Stanleyja, ki je pod prisego navedel, da so Grok uporabljali za projekt Maven, ameriški vojaški program za napade s pomočjo umetne inteligence. Tega je sprva poganjal model Claude podjetja Anthropic.

Po besedah Stanleyja je projekt ameriškim silam omogočil, da so med operacijo Epski bes proti Iranu v 96 urah izstrelile več kot 2000 kosov streliva na 2000 različnih ciljev. Stanley je še pohvalil Muskovo tehnologijo in "močno povečano operativno učinkovitost, ki jo je omogočil model Grok Gov".

Ameriška vlada je sicer že konec februarja prekinila pogodbo z Anthropicom, potem ko je ta zavrnil uporabo njihovih orodij umetne inteligence za popolnoma avtomatizirane napade ali množični nadzor Američanov, zato se je Pentagon obrnil h konkurentom, kot je xAI. A prehod nekaj časa traja, zato je ameriška vlada priznala, da so tudi Claude še vedno uporabljali med vojno v Iranu.

8.25 Voditelji G7 dogovor med Iranom in ZDA pozdravljajo kot zgodovinsko priložnost

Voditelji držav skupine G7 pred kratkim doseženi dogovor med ZDA in Iranom o končanju vojne pozdravljajo kot zgodovinsko priložnost za to, da se Teheranu prepreči pridobitev jedrskega orožja, izhaja iz izjave, ki jo je skupina, ki se srečuje v francoskem Evianu, objavila danes zjutraj.

Memorandum med stranema, ki naj bi ga podpisali v petek, nato pa sledijo še pogajanja za končni sporazum, bi lahko prinesel mir in varnost za celotno regijo, so zapisali voditelji držav sedmih gospodarsko najrazvitejših držav. Kot so dodali, podpirajo uresničitev dogovora in so pripravljeni k temu prispevati.

Glede Hormuške ožine, skozi katero je bil promet zadnje mesece blokiran, je skupina poudarila, da je pravica prehoda brez omejitev ali pristojbin temelj mednarodne trgovine.

Voditelji so dodali, da so zdaj potrebna pogajanja o celovitem dogovoru, ki bi se posvetila tudi grožnjam, ki jih v regiji in na širšem območju predstavlja Iran. Zagotoviti je tudi treba, da Iran nikoli ne pridobi jedrskega orožja, so poudarili v izjavi, ki jo povzema nemška tiskovna agencija DPA.

Glede konflikta med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah v Libanonu G7 podpira prizadevanja libanonskih oblasti, da prek takojšnje prekinitve ognja dosežejo razorožitev gibanja, ki ga podpira Iran, in da z ustreznimi varnostnimi jamstvi zaščitijo ozemeljsko celovitost države.

Na vrhu v francoskem Evianu se od ponedeljka srečujejo voditelji ZDA, Nemčije, Francije, Združenega kraljestva, Italije, Kanade in Japonske, pa tudi najvišji predstavniki institucij Evropske unije.

Po današnjem koncu vrha bo francoski predsednik Emmanuel Macron v palači Versailles blizu Pariza gostil ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Večerjo bo priredil v čast 250. obletnice ameriške neodvisnosti.

7.00 ZDA naj bi Iranu v skladu s sporazumom namenile 300 milijard dolarjev za obnovo

Al Arabija trdi, da gre za sporazum, ki bo podpisan konec tedna v Švici. Ameriška vlada vsebine sporazuma ni objavila, zaradi česar so do njega zadržani kongresniki obeh strank. Memorandum navaja, da bo vseh 14 točk potrjenih ob slavnostnem podpisu sporazuma.

Dokument, ki ga je objavila Al Arabija, navaja nekatere že objavljene podrobnosti. Med njimi je zaveza, da s podpisom memoranduma o razumevanju nemudoma prenehajo boji na vseh frontah, tudi v Libanonu, obe strani pa se zavezujeta, da ne bo novih sovražnosti ali groženj z vojno.

Memorandum zavezuje Iran in ZDA, da medsebojno spoštujeta suverenost in ozemeljsko celovitost ter se ne vmešavata v notranje zadeve. Zavezuje ju tudi k pogajanjem za končni sporazum v največ 60 dneh, kar je mogoče podaljšati s soglasjem obeh strani.

Predvideva tudi takojšen konec ameriške vojaške blokade iranskih pristanišč, ameriške sile pa se bodo v 30 dneh umaknile iz bližine Irana, ki bo v največ 30 dneh obnovil promet skozi Hormuško ožino.

ZDA so se zavezale, da bodo skupaj z regionalnimi partnerji v 60 dneh pripravile celovit načrt za obnovo Irana in zanjo zagotovile najmanj 300 milijard dolarjev (258 milijard evrov). ZDA naj bi v okviru končnega dogovora ukinile tudi vse sankcije proti Iranu, vključno s sankcijami ZN.

Po drugi strani se Iran v memorandumu zavezuje, da ne bo nikoli proizvedel jedrskega orožja, usoda obogatenega urana, ki ga ima, pa bo določena v končnem sporazumu, do katerega bo veljal status quo. To pomeni, da ZDA ne bodo uvedle novih sankcij. ZDA bodo tudi omogočile izvoz iranske nafte in derivatov ter povezane storitve, kot so bančništvo, finance, zavarovanje in transport.

ZDA se zavezujejo, da bodo glede na napredek pogajanj za sklenitev končnega sporazuma sprostile zamrznjena iranska sredstva.

Tako republikanski kot demokratski kongresniki so v torek od vlade predsednika Donalda Trumpa zahtevali, da objavi podrobnosti, je med drugim poročal spletni medij Politico. "Potrebno bo glasovanje v kongresu, če bo sporazum dolgoročen," je izjavil republikanski senator James Lankford.

Republikanski senator Lindsey Graham je novinarjem povedal, da podpira sklenitev sporazuma, hkrati pa je opozoril na resna neskladja v navedbah Washingtona in Teherana, kar zadeva njegovo vsebino. "Memorandum o razumevanju, kot ga opisujemo mi, zveni resnično zelo dobro. Memorandum o soglasju, kot ga opisuje Iran, pa zveni grozno," je dejal Graham in poudaril, da je temeljna težava to, da nihče ne ve, kaj dejansko piše v sporazumu.

Vodja senatne večine John Thune je povedal, da o sporazumu ne ve dovolj in da čaka na pojasnila vlade. Kolega Thom Tillis pa je dejal, da sporazuma ne more jemati resno, dokler ne pozna vsebine.

Demokrati večinoma sprašujejo, zakaj je bilo vse skupaj – vojna, umiranje, uničenje, visoke cene bencina in inflacija – potrebno, če bodo na koncu dobili slabši sporazum, kot je bil iranski jedrski sporazum iz časa predsednika Baracka Obame, ki ga je Trump enostransko razveljavil.

Novice V Hormuški ožini je vsega konec

Novice Washington in Teheran potrdila mirovni sporazum