Ponedeljek, 30. 3. 2026, 7.44
2 tedna, 3 dni
ZDA načrtujejo tvegano operacijo v Iranu: zasegli bi 450 kilogramov obogatenega urana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,43
Natanc, ki leži 220 kilometrov jugovzhodno od Teherana, je največji iranski obrat za obogatitev urana in osrednji del tamkajšnjega jedrskega programa.
Ameriški predsednik Donald Trump po navedbah ameriških uradnikov razmišlja o možnosti vojaške operacije, s katero bi ZDA iz Irana pridobile skoraj 450 kilogramov obogatenega urana, piše Wall Street Journal. Gre za kompleksno in tvegano misijo, ki bi ameriške sile verjetno zadržala v Iranu več dni ali celo dlje.
Trump sicer še ni sprejel dokončne odločitve, so povedali uradniki in dodali, da še vedno razmišlja o tveganju, ki bi ga tovrstna operacija prinesla za ameriške čete. Klub temu je Trump po besedah uradnikov načeloma odprt za to možnost, saj bi tako lahko dosegli ključni cilj – preprečiti Iranu razvoj jedrskega orožja.
Predsednik Trump je po navedbah virov, ki so seznanjeni z njegovim razmišljanjem, naročil svojim svetovalcem, naj še dodatno pritisnejo na Iran, da preda jedrski material, kar je pogoj za konec vojne. Trump je v pogovorih s političnimi zavezniki jasno povedal, da Iranu ne sme biti dovoljeno obdržati materiala. Razmišlja pa tudi o možnosti, da bi ga Združene države Amerike prevzele s silo, če se Teheran v pogajanjih ne bo strinjal s predajo, poroča Wall Street Journal.
Kot mediatorji med Združenimi državami Amerike in Iranom delujejo Pakistan, Turčija in Egipt, vendar se neposredna pogajanja o koncu vojne še niso začela.
Predsednik Trump je po navedbah virov, ki so seznanjeni z njegovim razmišljanjem, naročil svojim svetovalcem, naj še dodatno pritisnejo na Iran.
Kje je iranski uran?
Pred napadi ZDA in Izraela na Iran junija lani je bilo ocenjeno, da ima Iran več kot 400 kilogramov urana, obogatenega na 60 odstotkov, in skoraj 200 kilogramov materiala, obogatenega na 20 odstotkov, ki ga je mogoče relativno enostavno dodatno obogatiti do ravni 90 odstotkov, kar je potrebno za proizvodnjo jedrskega orožja.
Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo Rafael Grossi je dejal, da se večina urana verjetno nahaja na dveh od treh lokacij, ki jih ciljata ZDA in Izrael: v podzemnem predoru v jedrskem kompleksu Isfahan in v skladišču Natanc. Strokovnjaki opozarjajo, da ima Iran centrifuge za bogatenje urana in možnost vzpostavitve novih podzemnih objektov.
Trump: Operacija ne bi bistveno podaljšala vojne. Konec konflikta do sredine aprila.
Trump in nekateri njegovi zavezniki menijo, da bi lahko material zasegli v ciljno usmerjeni operaciji, ki ne bi bistveno podaljšala vojne in bi omogočila konec konflikta do sredine aprila, je poročal Wall Street Journal.
Uradniki: Operacija bi bila izjemno zapletena
Nekdanji ameriški vojaški uradniki in strokovnjaki pa opozarjajo, da bi bila operacija za zaseg urana z uporabo sile izjemno zapletena in nevarna ter bi lahko izzvala močan iranski odziv in podaljšala vojno daleč preko javno napovedanih štirih do šestih tednov.
Ameriške sile bi se morale namreč prebiti do lokacij, ki so pod ognjem iranskih raket in brezpilotnih letalnikov. Po tem bi morale bojne enote zavarovati območje, da bi inženirji lahko odstranili razbitine in preverili morebitne mine in pasti.
Uran sam je verjetno shranjen v 40 do 50 posebnih jeklenkah, podobnih potapljaškim jeklenkam, ki bi jih bilo treba za prevoz namestiti v zaščitne zabojnike. To bi zahtevalo več tovornjakov, je dejal Richard Nephew z univerze Columbia in nekdanji ameriški pogajalec o iranskem jedrskem programu.
Če v bližini ni letališča, bi bilo treba vzpostaviti improvizirano letališče za dostavo opreme in pridobivanje materialov. Celotna operacija bi trajala več dni, morda celo teden dni. "To ni operacija noter in ven," je dejal upokojeni general Joseph Votel, nekdanji poveljnik ameriškega centralnega poveljstva.
Obstaja tudi diplomatska možnost
ZDA bi se takšni operaciji lahko izognile, če bi se Iran strinjal s predajo urana kot del mirovnega sporazuma. Podobni prenosi so se že zgodili. Leta 1994 so ZDA odstranile obogaten uran iz Kazahstana v operaciji, znani kot Projekt Sapphire, leta 1998 pa sta ZDA in Združeno kraljestvo sodelovali pri odstranitvi jedrskega materiala iz objekta v bližini Tbilisija v Gruziji.
Pentagon pripravlja več scenarijev
Ameriški uradniki trdijo, da Iran trenutno ne bogati urana, vendar bi moral še povečati stopnjo bogatenja in razviti bojno glavo, da bi postal jedrska sila. Prav tako Iran še nima medcelinskih raket, ki bi lahko dosegle ozemlje ZDA, vendar bi jih po oceni ameriške obveščevalne agencije lahko razvil do leta 2035, če bi prilagodil svoje vesoljske rakete.
Medtem ko ameriške sile še naprej napadajo cilje v Iranu, Trump pripravlja poročila o izzivih morebitne operacije bogatenja urana, poroča Wall Street Journal. Vojska pripravlja tudi druge možnosti, vključno z namestitvijo enot za hitro odzivanje marincev in padalcev iz 82. zračnodesantne divizije, ki bi lahko zasedle strateške lokacije, kot so otoki ob južni obali Irana.
Pentagon že ima nekaj potrebnih zmogljivosti v regiji, razmišlja pa tudi o napotitvi dodatnih deset tisoč kopenskih vojakov v Iran.
Na vprašanje, kaj nameravajo ZDA storiti z iranskim obogatenim uranom, je obrambni minister Pete Hegseth dejal, da upa, da se bo Teheran strinjal z njegovo predajo, da pa "družbi in svetu ne bo povedal, kaj so pripravljeni storiti ali kako daleč so pripravljeni iti."
