ZDA blokirajo iranska pristanišča, Trump: Napadli bomo iranske elektrarne in mostove

18.40 Libanon in Izrael zaključila nov krog pogajanj o končanju konflikta

"Pogovori so se zaključili po dveh dneh plodnih in pozitivnih razprav," je povedal ameriški uradnik in dodal, da so se udeleženci "dogovorili o strukturi in smernicah za proces pilotnih območij, ki naj bi bil v prihodnjih dneh dokončno oblikovan in izveden". Pogajanja med Libanonom in Izraelom potekajo v času, ko se razmere na Bližnjem vzhodu v zadnjih dneh znova zapletajo zaradi novih ameriških napadov na Iran in iranskih protinapadov na ameriške vojaške cilje v regiji.

Dogovor, ki so ga predstavniki oblasti Libanona in Izraela po petih krogih pogajanj ob posredovanju ZDA sklenili 26. junija, naj bi končal spopade med Izraelom in gibanjem Hezbolah. Vendar pa šiitsko gibanje zavrača vsakršne dogovore in pogajanja, dokler izraelske sile zasedajo libanonsko ozemlje in še naprej izvajajo napade na jugu Libanona.

Dogovor sicer predvideva, da bi se izraelska vojska postopoma umaknila z zasedenih ozemelj na jugu Libanona, nadzor nad temi območji pa bi prevzela libanonska vojska, medtem ko bi se gibanje Hezbolah razorožilo. Omenjeni procesi naj bi se sprva odvili na dveh pilotnih območjih.

Spopadi med Izraelom in Hezbolahom so znova izbruhnili v začetku marca, potem ko je Izrael skupaj z ZDA konec februarja sprožil vojno proti Iranu, šiitsko gibanje pa je z napadi na Izrael podprlo Iran. Kljub mirovnemu dogovoru med Izraelom in Libanonom, ki sta ga strani sklenili konec junija, se napadi niso ustavili. Foto: Guliverimage

17.35 Izraelsko sodišče zadržalo prepoved aretacij zaradi izogibanja vpoklicu v vojsko

Vprašanje obveznega služenja za doslej izvzete ultraortodoksne Jude že dlje časa povzroča trenja v izraelski politiki, ki se pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami krepijo. Izraelski parlament je v torek potrdil zakon, ki bi do konca novembra onemogočil aretacije ultraortodoksnih Judov, ki se izogibajo vpoklicu v vojsko. Vrhovno sodišče je nato danes začasno zadržalo izvajanje zakona, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Premier Benjamin Netanjahu si z zakonom želi zagotoviti podporo skupnosti ultraortodoksnih Judov na volitvah, ki bodo potekale 27. oktobra. S tem pa je povzročil ostro nasprotovanje izraelske opozicije, ki nasprotuje dolgoletni izjemi pri obveznem služenju vojaškega roka za študente ješive – judovske verske šole. Ta izjema za najkonzervativnejše ortodoksne oziroma haredske Jude je v veljavi že od časa ustanovitve države Izrael leta 1948, vrhovno sodišče pa je leta 2024 odločilo, da morajo tudi študenti ješive odslužiti obvezni vojaški rok. V skladu z veljavno zakonodajo morajo moški v Izraelu odslužiti tri leta vojaškega roka, ženske pa dve leti.

Voditelji izolirane ultraortodoksne haredske skupnosti že dolgo nasprotujejo temu, da bi njihovi člani morali odslužiti obvezni vojaški rok tako kot preostali mladi Izraelci, češ da bi to mlade haredske moške odvrnilo od verskega izobraževanja in spodkopalo njihov način življenja.

Vprašanje upravičenosti te izjeme za ortodoksne Jude je že desetletja vir političnih trenj v državi, v zadnjem času pa znova povzroča spore, tudi v luči bližajočih se parlamentarnih volitev oktobra.

Netanjahu jim je lani obljubil, da bo vlada izjemo ohranila, medtem ko se je soočal s pritiskom ortodoksnih judovskih strank Šas in UTJ, ki sta zagrozili z izstopom iz koalicije. S tem pa je sprožil nasprotovanje in pritiske tako znotraj lastne stranke Likud kot v opozicijskih vrstah – številni izraelski politiki trdijo, da bi morali izjemo odpraviti in vojski zagotoviti dodatne nabornike.

Izraelske sile se namreč soočajo z vse hujšim pomanjkanjem kadra, potem ko je Izrael v zadnjih treh letih sprožil več vojn na Bližnjem vzhodu in se zapletel v številne spopade, obenem pa izraelska vojska še vedno terorizira Palestince v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu.

11.23 ZDA in Iran nadaljujeta medsebojne napade

Ameriška vojska je ponoči izvedla nove napade na cilje v Iranu. Po navedbah iranske vojske je bilo v napadih ubitih sedem iranskih vojakov. Teheran se je medtem odzval z lastnimi napadi na ameriške cilje v Jordaniji, Kuvajtu in Bahrajnu.

V ameriškem raketnem napadu na vojašnico v bližini mesta Iranšar na jugovzhodu islamske republike je bilo ubitih sedem iranskih vojakov. Ameriške sile so med drugim napadle tudi južno pristaniško mesto Bušer, kjer se nahaja jedrska elektrarna, ob sklicevanju na iranske medije navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Iran se je odzval z napadi na ameriške cilje v regiji. Jordanska vojska je sporočila, da je zračna obramba ponoči sestrelila tri rakete, ki so v jordanski zračni prostor vstopile iz Irana. Dodala je, da pri tem ni bilo žrtev in da so že odstranili ostanke sestreljenih raket, ki niso povzročile škode.

Teheran je medtem sporočil, da je z droni napadel ameriško letalsko oporišče Al Azrak v Jordaniji, logistični center ameriške vojske v Kuvajtu in objekte, ki jih uporabljajo ameriške sile, v Bahrajnu, poroča ameriški CNN.

Washington in Teheran sta sredi junija v prizadevanjih za končanje vojne sklenila memorandum o soglasju, v zadnjih dneh pa so se razmere znova zaostrile. Ameriške sile so odgovorile na iranske napade na ladje v Hormuški ožini, Iran pa se je odzval z napadi na ameriške cilje v regiji.

Skupno je bilo v zadnjih dneh v napadih ZDA na jug Irana ubitih najmanj 30 civilistov, je danes sporočila tiskovna predstavnica iranske vlade, medtem ko je bilo po navedbah zdravstvenega ministrstva od začetka zadnjega vala napadov pred približno tednom dni ranjenih več kot 260 ljudi, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

6.38 Trump ob sprejemu novega iraškega premierja pohvalil zavezništvo z ZDA

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek v Beli hiši sprejel novega iraškega premierja Alija al Zaidija in ga pohvalil kot velikega borca za Ameriko. Napovedal je nove gospodarske sporazume in med drugim zahteval omejitev vpliva Irana v državi. Oba sta potrdila, da se bo ameriška vojska v celoti umaknila iz države do 30. septembra.

Na srečanju v Ovalni pisarni je nakazal tudi možnost velikih energetskih poslov z Irakom, potem ko je bil na položaj premierja izvoljen Al Zaidi z njegovo podporo. "Imamo fantastičnega prvaka, novega prvaka," je dejal Trump in dodal, da je iraški premier velik prijatelj Amerike.

Obisk iraškega premierja poteka v času ponovne zaostritve vojaških napetosti med ZDA in Iranom. Washington in Teheran sta sicer glavna zaveznika Bagdada in se borita za vpliv v Iraku.

Al Zaidi je obljubil krepitev šibkega iraškega gospodarstva in razorožitev oboroženih skupin, povezanih z Iranom, ki so v preteklosti napadale ameriške objekte. Dejal je, da po umiku ameriških sil iz Iraka 30. septembra nobena skupina ne bo smela imeti orožja zunaj nadzora države.

"30. septembra bodo ameriške sile odšle, ameriška podjetja pa bodo prišla. Po tem datumu ne bomo dovolili nobenemu subjektu, da bi imel orožje zunaj državnega nadzora," je dejal. Že prej dogovorjeno časovnico umika ameriške vojske je potrdil tudi Trump, poročajo tuje tiskovne agencije.

Gre za prvi obisk iraškega premierja v tujini po prevzemu oblasti maja letos. Obisk bo trajal teden dni in predvideva srečanja s kongresniki in gospodarstveniki in podpise gospodarskih sporazumov. Med drugim bi naj ustanovili sklad, v katerega bi Irak dnevno prispeval 500 tisoč sodov nafte v zameno za pomoč pri izboljšanju oskrbe države z električno energijo.

Irak je močno odvisen od izvoza nafte, ki predstavlja približno 90 odstotkov njegovih proračunskih prihodkov. Večina njegove surove nafte se prevaža skozi strateško Hormuško ožino.

Tudi Trump je napovedal nove energetske sporazume z Irakom, pri čemer je poudaril, da bodo ti prinesli nova delovna mesta v obeh državah. "Sklenili bomo veliko poslov in pridobili veliko nafte," je dejal.

Dejal je tudi, da so ZDA leta 2003 napadle napačno državo in bi morale napasti Iran.

6.27 ZDA znova blokirajo iranska pristanišča, Trump grozi z napadi na mostove in elektrarne

Blokada, ki ladjam preprečuje dostop do iranskih pristanišč prek Hormuške ožine, je začela veljati v torek ob 22. uri po srednjeevropskem času.

Centcom je sporočil, da so ameriške sile že uro pred začetkom blokade začele nove napade na zmogljivosti, ki jih Iran uporablja za napade na tovorni ladijski promet v Hormuški ožini. Obseg napadov ni bil takoj znan, je poročala televizija CNN.

Iranska državna tiskovna agencija Irna je poročala o eksplozijah v pristaniškem mestu Bandar Abas, na območju Sirika ter na otoku Hengam v provinci Hormozgan ob Hormuški ožini. Po navedbah Irana so ameriški izstrelki zadeli več območij v regiji.

Blokada je začela veljati v torek ob 22. uri. Foto: Reuters

Iran je medtem sporočil, da je z brezpilotniki napadel ameriško letalsko oporišče Al Azrak v Jordaniji, kjer naj bi bili poškodovani območje z lovci F-18, nastanitveni objekt in hangar. Ciljali so tudi ameriške zmogljivosti v Bahrajnu.

Iranski namestnik zunanjega ministra Kazem Garibabadi je dejal, da Teheran po propadu memoranduma o soglasju z ZDA nima več nobenih obveznosti iz tega dogovora, katerega cilj je bil končati vojno. Dodal je, da Iran ne namerava zaprositi za nova pogajanja in da je odgovornost za propad dogovora na strani Washingtona.

Ameriški predsednik Trump je v torek znova zaostril retoriko do Irana, ko je v pogovoru za televizijo Fox News napovedal, da bo ameriška vojska prihodnji teden napadla iranske elektrarne in mostove, če se Teheran ne bo vrnil za pogajalsko mizo. Po njegovih besedah se bodo napadi nadaljevali, dokler sam ne odloči drugače, ni pa izključil niti možnosti napotitve kopenskih sil, čeprav je dejal, da si tega ne želi.

Iran je znova pozval k sklenitvi dogovora z ZDA in opozoril, da od države sicer ne bo ostalo nič. Pred tem je preklical ponedeljkovo napoved o uvedbi 20-odstotnega nadomestila za ladijski promet skozi Hormuško ožino ter dejal, da bodo varovanje plovbe namesto tega nadomestile naložbe zalivskih držav v ZDA.

Iran je sporočil, da je z brezpilotniki napadel ameriško letalsko oporišče Al Azrak v Jordaniji. Foto: Reuters

Ameriško finančno ministrstvo je medtem uvedlo nove sankcije proti Iranu. Zamrznilo je več kot 130 milijonov dolarjev kriptovalut, domnevno povezanih z iransko centralno banko, ter uvedlo sankcije proti več kot 50 posameznikom in organizacijam, ki naj bi sodelovali pri izogibanju sankcijam.

V ameriškem senatu je vojna z Iranom medtem povzročila politične zaplete. Demokratski senatorji so blokirali začetek obravnave letnega zakona o financiranju obrambne politike, saj zahtevajo več pojasnil vlade o strategiji in ciljih vojaškega posredovanja v Iranu. Predlog zakona ni zbral potrebne podpore, čeprav je za sprejetje še veliko časa.