Iran grozi svetovnim voditeljem: objavili seznam za odstrel

16.10 Trump trdi, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Hormuško ožino

Predsednik ZDA Donald Trump je danes zatrdil, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Hormuško ožino in da bodo za to plačane, saj bodo postale "varuhinje ožine". Napovedal je še ponovno uvedbo blokade iranskih pristanišč. Iran je odgovoril, da ZDA ne bo dopustil, da bi se vmešale v upravljanje z ožino, kjer se medtem nadaljujejo spopadi med stranema.

"Prevzeli bomo ožino. Nič nimajo. Nič nimajo," je Trump povedal v oddaji na televiziji Fox News, v kateri se je pritožil tudi nad taktikami iranskih pogajalcev, ki naj bi po njegovem mnenju želeli spremeniti, kar sta se strani dogovorili v nedeljo.

"Včeraj smo imeli 11-urno srečanje (...) in včeraj je bilo vse dogovorjeno. Nato zapustijo prostor, pokličejo nazaj in pravijo, da moramo narediti nekaj sprememb," je dodal, ne da bi pojasnil, za kakšne spremembe naj bi šlo. Foto: Reuters

"Včeraj smo imeli 11-urno srečanje (...) in včeraj je bilo vse dogovorjeno. Nato zapustijo prostor, pokličejo nazaj in pravijo, da moramo narediti nekaj sprememb," je dodal, ne da bi pojasnil, za kakšne spremembe naj bi šlo.

Trump je dodal, da bodo ZDA za varovanje Hormuške ožine dobile plačilo. "Veliko denarja, vendar želimo le povračilo stroškov za vse to in za tveganje, ki ga pri tem prevzemajo naši ljudje," je dejal.

Pozneje je v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social napovedal tudi ponovno uvedbo blokade iranskih pristanišč. "Hormuška ožina je ODPRTA in bo ostala ODPRTA, z Iranom ali brez njega. Ponovno uvajamo IRANSKO BLOKADO, tako imenovano zato, ker vstop ali izstop preprečuje le iranskim ladjam ali njihovim strankam," je zapisal in zagotovil, da bodo vsem drugim državam omogočili prehod čez območje.

"ZDA bodo od sedaj naprej znane kot 'VARUHINJE HORMUŠKE OŽINE', vendar bodo kot takšne in zaradi PRAVIČNOSTI prejele nadomestilo v višini 20 odstotkov vrednosti vsega odpremljenega tovora za vse stroške, potrebne za zagotavljanje varnosti in zaščite tega zelo nestabilnega dela sveta," je še zapisal Trump in dodal, da se ta ureditev pričenja izvajati takoj.

Iranska vojska se je na Trumpove besede po poročanju francoske tiskovne agencije AFP odzvala z besedami, da ne bo dopustila, da bi se ZDA vmešavale v upravljanje ožine. Tiskovni predstavnik poveljstva vojske Katam al Anbija je v videoposnetku ob tem opozoril zalivske države, da bi kakršno koli sodelovanje z ZDA veljalo za "vojno dejanje".

Iranska državna televizija je danes medtem poročala, da je Iran nad dve ladji, ki sta poskusili prečkati Hormuško ožino, izstrelil opozorilne strele.

ZDA pa so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočile, da so na jugozahodu Irana izvedle nove napade. V industrijskem mestu Abadan ob meji z Irakom so ZDA po navedbah iranske tiskovne agencije Isna ubile dva človeka, še tri pa ranile.

Po besedah namestnika guvernerja province Huzestan, kjer leži Abadan, so se napadi zgodili malo po poldnevu po lokalnem času. Oblasti so za napade obtožile ZDA, čeprav je vojska ZDA pred tem sporočila, da je svoj zadnji niz napadov končala v zgodnjih jutranjih urah.

11.42 Iran želi preprečiti eskalacijo v vojni z ZDA, a vztraja pri pravici do samoobrambe

Iran nadaljuje pogovore s posredniki iz Katarja, Pakistana in Omana, da bi preprečili eskalacijo v vojni z ZDA, je danes povedal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei. Dodal je, da Iran vztraja pri pravici do samoobrambe in ne bo več upošteval memoranduma o soglasju z ZDA, če se Washington ne bo držal danih zavez.

"Vloga posrednikov je, da nadaljujejo s svojimi prizadevanji za preprečevanje zaostrovanja napetosti," je danes povedal Bagei, medtem ko Iran in ZDA v zadnjih dneh kljub junija sklenjenemu memorandumu o soglasju nadaljujeta nize napadov in protinapadov. Predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je povedal še, da Iran ne bo več spoštoval določil memoranduma, če ZDA ne bodo izpolnile svojih obveznosti. "Vsakič, ko druga stran ni izpolnila svojih obveznosti, tudi mi nismo izpolnili svojih ... Enako bomo ravnali tudi v prihodnje," je Bagei povedal na novinarski konferenci v Teheranu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Podobno je Washingtonu v nedeljo v zapisu na omrežju X sporočil predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf, ki je bil tudi eden od glavnih iranskih pogajalcev v pogovorih z ZDA. "Obdobje enostranskih dogovorov je KONČANO. Povedali smo vam: Držite besedo ali pa boste plačali. Resničnost že trka na vrata," je zapisal.

Bagei pa je danes ocenil še, da je dogovor med ZDA in Iranom "v krizi", poroča britanski BBC. Dodal je, da Iranci ne bodo oklevali pri samoobrambi, v okviru katere po njegovih besedah tudi izvajajo napade na ameriške vojaške cilje v regiji. Omenil je tudi Hormuško ožino in pogovore med Iranom in Omanom glede ključne pomorske poti, ki so se v nedeljo končali brez preboja. Dejal je, da Iran želi zagotoviti varno plovbo skozi ožino, vendar je prizadevanjem za to škodoval ameriški pritisk na Oman.

10.32 Kallas: Strinjamo se glede nesprejemljivosti razmer na Zahodnem bregu

Dogajanje na Zahodnem bregu vedno bolj onemogoča, da bi se uresničila rešitev dveh držav, je visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas danes dejala ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov članic EU v Bruslju, ki bodo med drugim govorili o omejevanju trgovine z izraelskimi naselbinami na Zahodnem bregu. "Vsi se strinjamo, da so razmere na Zahodnem bregu resnično nevzdržne," je še dejala.

Zunanji ministri EU bodo med drugim obravnavali pravne možnosti za omejitev uvoza blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu, ki jih je pripravila Evropska komisija. Med možnimi ukrepi so sistem uvoznih dovoljenj za blago iz naselbin, visoke carine, s katerimi bi take izdelke izrinili s trga EU, in popolna prepoved uvoza s poreklom iz izraelskih naselbin.

Več članic EU se v luči izraelskih spornih potez in kršitev mednarodnega prava zavzema za ostrejše ukrepe. Nekaj držav, med njimi Irska, Nizozemska in Španija, je že uvedlo lastne omejitve uvoza izdelkov iz nezakonitih izraelskih naselbin na okupiranih palestinskih ozemljih. "Države članice so izrazile številna vprašanja in zahteve (...). Videli bomo, ali bodo te možnosti, ki so bile zdaj predstavljene, dobile močnejšo podporo," je še dejala Kallas.

Diplomatski viri po navedbah francoske tiskovne agencije AFP danes ne pričakujejo konkretnih odločitev, bi se pa lahko pokazalo, kako široka je podpora predlogom Komisije. Slovenski zunanji minister Tone Kajzer je ob prihodu na zasedanje dejal, da pričakuje resno razpravo. "Pred volitvami v Izraelu je treba ravnati preudarno," je dodal in izrazil prepričanje, da takšno mnenje delijo tudi drugi.

10.30 Združeni narodi Hamas obtožujejo oviranja dostave humanitarne pomoči v Gazo

Palestinsko gibanje Hamas ovira dostavo humanitarne pomoči v Gazo in ustrahuje humanitarne delavce, so danes sporočili Združeni narodi. Ob tem so navedli več incidentov iz preteklih dni, ko naj bi pripadniki gibanja neutemeljeno vstopali na mesta razdeljevanja humanitarne pomoči in grozili osebju. 

Namestnik posebnega koordinatorja ZN za mirovni proces na Bližnjem vzhodu Ramiz Alakbarov je danes dejal, da odločno obsoja, da oblast v Gazi ovira humanitarne operacije, pri čemer je mislil na gibanje Hamas, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dejanja pripadnikov gibanja so po njegovih navedbah ogrozila humanitarno osebje, ustrahovala delavce, ki so dostavljali življenjsko pomembno pomoč, ter motila humanitarne operacije.

Po podatkih ZN so oboroženi moški, povezani s Hamasom, v soboto domnevno vdrli v center za razdeljevanje hrane v Džabaliji na severu Gaze. Vdrli so tudi v skladišče Svetovnega programa za hrano (WFP) pod okriljem ZN in napadli dva tovornjakarja, ki sta dostavljala humanitarno pomoč. Ti incidenti niso osamljeni primeri in odražajo vse nevarnejši vzorec ustrahovanja, nasilja in oviranja, vključno s poskusi tihotapljenja ter napadi in zlorabo humanitarnih operacij, je še dejal Alakbarov.

9.20 Iran grozi svetovnim voditeljem: objavili seznam za odstrel

Fotografija, ki je zaokrožila na družbenem omrežju X. Foto: omrežje X Italijanske obveščevalne službe skušajo ugotoviti, kdo stoji za časopisom Hamshari s sedežem v Teheranu, ki je objavil seznam za odstrel, na katerem so številni svetovni voditelji, vključno z italijansko predsednico vlade Giorgio Meloni. Na njihovi listi so tudi Donald Trump, Benjamin Netanjahu, Friedrich Merz, Emmanuel Macron, Keir Starmer in številni drugi zahodni voditelji, iranski časopis pa jih obtožuje odgovornosti za smrt nekdanjega iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja.

Seznam je zaokrožil po tem, ko je sin ubitega Hameneja Modžtaba Hamenej, ki je po očetovi smrti prevzel vodenje države, napovedal maščevanje za uboj očeta. "To maščevanje je volja našega naroda in neizogibno ga je treba uresničiti," je Hamenej zapisal v pismu. "To ni odvisno ne od mojega osebnega obstoja ne od obstoja drugih predstavnikov oblasti. Ne glede na to, ali bomo tukaj ali ne, se bo to uresničilo," je zagotovil.

Italija je že sprožila preiskavo, ali seznam odraža uradno stališče iranskega režima, razmišljajo pa tudi o možnosti, da bi na pogovor poklicali iranskega veleposlanika v Italiji.

Na fotografiji, ki jo je objavil iranski časopis, so izraelski premier Benjamin Netanjahu, ameriški predsednik Donald Trump, izraelski obrambni minister Izrael Kac, poveljnik Centcoma Brad Cooper, ameriški obrambni minister Pete Hegseth, ameriški državni sekretar Marco Rubio, ameriški veleposlanik v Izraelu Mike Huckabee, načelnik Generalštaba Izraelskih obrambnih sil Eyal Tamir, italijanska premierka Giorgia Meloni, izraelski zunanji minister Gideon Sa'ar, nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier v odhajanju Keir Starmer.

Italijanski časopis La Repubblica poroča, da je Hamshari dnevni časopis, katerega uredniška politika naj bi odražala stališče mestne vlade Teherana na čelu z županom Alirezom Zakanijem, ki spada v najbolj konservativno krilo iranske politike.

9.00 Iran po napadih ZDA izvedel povračilne napade na cilje v regiji

Iranska revolucionarna garda je danes sporočila, da je napadla ameriško vojaško infrastrukturo v Bahrajnu, Kuvajtu in Omanu, potem ko so oborožene sile ZDA ponoči izvedle nov val napadov na Iran. Rakete iranske vojske naj bi sestrelili tudi nad Jordanijo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Iranska revolucionarna garda je sporočila, da je napadla ameriške vojaške objekte in infrastrukturo v Džufairu v Bahrajnu ter uničila več radarskih sistemov v Omanu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tarča napada v Bahrajnu naj bi bil poveljniški center v ameriški vojaški bazi Šejk Isa.

O iranskih zračnih napadih so poročali tudi iz drugih zalivskih držav, vključno s Kuvajtom in Jordanijo. Tamkajšnja državna tiskovna agencija Petra je poročala, da je jordanska vojska danes zjutraj prestregla štiri rakete, izstreljene iz Irana, pri čemer ni bilo niti žrtev niti škode.

Tarča napada v Kuvajtu naj bi bil ameriški mobilni raketno-artilerijski sistem, v Jordaniji pa so izvedli napade na skladišča goriva in streliva v zračnem oporišču Princ Hasan, je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa še sporočila iranska revolucionarna garda.

Šlo je za povračilne napade, potem ko je ameriško centralno poveljstvo (Centcom) danes sporočilo, da je ameriška vojska zaključila zadnji val napadov na številne iranske cilje. Ta se je začel v nedeljo zvečer po srednjeevropskem času, potem ko so oborožene sile ZDA že v noči na nedeljo izvedle približno 140 napadov na Iran.

Ameriški predsednik Donald Trump je konec tedna med vrhom Nata v Ankari sporočil, da je zaradi iranskih napadov na ladje premirja konec, iranski zunanji minister Abas Aragči pa je ZDA obtožil kršitve dogovora. Kljub Trumpovi izjavi so sicer ZDA napovedale nadaljevanje pogovorov z Iranom.

6.31 ZDA izvedle nove napade na Iran

Ameriška vojska je ponoči izvedla nov val napadov na Iran, potem ko so se spopadi zaradi razmer v Hormuški ožini znova zaostrili. Iran se je odzval s povračilnimi napadi na ameriške vojaške cilje in baze v Jordaniji, Bahrajnu in Kuvajtu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriško centralno poveljstvo (Centcom) je danes sporočilo, da je vojska končala zadnji val napadov na številne iranske cilje, ki se je začel v nedeljo zvečer po srednjeevropskem času, potem ko je že v noči na nedeljo izvedla približno 140 napadov na iranske cilje. Po navedbah ameriških predstavnikov so bili napadi usmerjeni v zmanjšanje iranskih zmogljivosti za napade na tovorne ladje.

Nova eskalacija je sledila po iranskem napadu na tovorno ladjo v Hormuški ožini, ki je zagorela, posadka pa jo je morala zapustiti. Iranska revolucionarna garda je nato sporočila, da bo Hormuška ožina do nadaljnjega in do konca ameriškega vmešavanja v regiji zaprta za plovbo. Centcom je navedbe zavrnil in poudaril, da je ožina odprta za vse ladje, ki zakonito plujejo skozi območje, ameriške sile pa zagotavljajo svobodo plovbe.

Iran je v nedeljo zvečer poročal o ameriških napadih na otoka Kešm in Farur v Perzijskem zalivu. Po navedbah iranskih medijev je bil na Farurju ubit telekomunikacijski delavec, dva človeka pa sta bila ranjena. Eksplozije so odmevale tudi v Bandar Abasu, Siriku, Jasku in provinci Huzestan.

Iranska revolucionarna garda je danes sporočila, da je izvedla povračilne napade na ameriške vojaške cilje in baze v Jordaniji, Bahrajnu in Kuvajtu. Iz Kuvajta poročajo, da so bili v iranskem napadu poškodovani trije mejni prehodi na severu države, tarča brezpilotnega letalnika pa je bila tudi naftna ploščad na morju, kjer je bila ena oseba ranjena. Sirene in eksplozije so odjeknile tudi v Katarju, Združenih arabskih emiratih in Bahrajnu, Jordanija pa je sporočila, da so na njeno ozemlje padle tri iranske rakete.

Iransko zunanje ministrstvo je ameriške napade označilo za vzrok ponovne nestabilnosti v Hormuški ožini in ocenilo, da so ZDA izničile prizadevanja za obnovitev miru v regiji.

Hormuška ožina velja za eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti, saj prek nje poteka približno petina svetovne trgovine z nafto. Po novih spopadih so se cene nafte ob odprtju azijskih trgov zvišale za več kot 3,5 odstotka, ameriška referenčna nafta WTI pa je presegla 74 dolarjev za sod.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi zaostrovanja razmer in pozval ZDA ter Iran k največji zadržanosti, takojšnji umiritvi razmer in vrnitvi k diplomaciji. Opozoril je, da bi lahko imela vrnitev k obsežnim spopadom katastrofalne posledice za regijo in svetovno gospodarstvo.

6.30 Zunanji ministri EU o omejevanju trgovine z izraelskimi naselbinami na Zahodnem bregu

Zunanji ministri držav članic EU bodo danes na zasedanju v Bruslju obravnavali pravne možnosti za omejitev uvoza blaga iz izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Na dnevnem redu imajo še zadnje dogajanje v vojni med Iranom in ZDA ter nadaljnjo podporo Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo.

Zunanji ministri bodo v okviru razprave o Bližnjem vzhodu med drugim razpravljali o pravnih možnostih za omejitev uvoza blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu, ki jih je pretekli teden predstavila Evropska komisija. Med možnimi ukrepi so sistem uvoznih dovoljenj za blago iz naselbin, visoke carine, s katerimi bi take izdelke izrinili s trga EU, in popolna prepoved uvoza s poreklom iz izraelskih naselbin.

Ob robu zasedanja bo medtem potekala druga donatorska konferenca za Palestino, na kateri bodo pregledali stanje na področju mednarodne finančne podpore palestinskim oblastem. Palestinsko upravo bo zastopal premier Mohamad Mustafa.

Zunanji ministri bodo sicer na zasedanju govorili še o zadnjem dogajanju v vojni med Iranom in ZDA, med katerima so v zadnjem tednu znova izbruhnili spopadi. Na dnevnem redu pa imajo tudi nadaljnjo podporo Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, pri čemer se bodo osredotočili na vojaško pomoč Kijevu in predlog 21. svežnja sankcij proti Moskvi.

Zasedanja se bo udeležil tudi slovenski zunanji minister Tone Kajzer, ki se je že v nedeljo sestal z visoko zunanjepolitično predstavnico unije Kajo Kallas. Srečanje je bilo tudi priložnost za pogovor o imenovanju njegove predhodnice Tanje Fajon na položaj posebne predstavnice EU za Sahel, ki ga slovenska vlada blokira.

Novice ZDA izvedle nov napad na Iran, ta zaprl Hormuško ožino

Novice Iranski vrhovni voditelj napovedal maščevanje za uboj očeta

Novice Donald Trump: Premirja z Iranom je konec