Ponedeljek, 15. 6. 2026, 20.31
1 mesec
Vojna na Bližnjem vzhodu
Washington in Teheran potrdila mirovni sporazum
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,24
Dogovor bosta strani predvidoma podpisali v petek v Švici.
ZDA in Iran so dosegli mirovni sporazum, je najprej potrdil pakistanski premier Šehbaz Šarif, ki je posredoval med stranema, kmalu za njim pa tudi ameriški predsednik Donald Trump. Zatem je še namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi sporočil, da dogovor prinaša takojšnje končanje vojne. Hormuška ožina bo od petka dalje popolnoma odprta za ladijski promet, je danes po prihodu na vrh skupine G7 v Franciji izjavil ameriški predsednik Donald Trump. Ob tem je pozdravil sporazum z Iranom za končanje vojne in kot glavno prioriteto izpostavil, da Teheran ne bo imel jedrskega orožja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
21.04 Netanjahu: Vojna z Iranom je Izrael rešila pred grožnjo jedrskega uničenja
20.28 Trump za petek naznanil popolno odprtje Hormuške ožine
20.15 Slovenija pozdravlja dogovor med ZDA in Iranom
16.40 Macron: Storili bomo vse, da ne bo pristojbin v Hormuški ožini
16.30 Hezbolah pozdravil vztrajanje Irana o vključenosti Libanona v mirovni sporazum
16.25 ZDA pričakujejo odprtje Hormuške ožine brez iranskih pristojbin
15.45 ZDA po navedbah Irana zavezane k izplačilu odškodnine in sprostitvi zamrznjenih sredstev
14.30 Visoki komisar ZN zaskrbljen nad stanjem človekovih pravic v številnih državah
11.10 Evropske države pripravljene na misijo v Hormuški ožini
10.20 Grošelj: Iran je relativni zmagovalec vojne
9.20 EU pripravljena prispevati k prizadevanjem za trajni mir na Bližnjem vzhodu
8.30 Nafta v pričakovanju odprtja Hormuške ožine cenejša
8.20 Sporazum med ZDA in Iranom zvišal indekse na azijskih borzah
7.20 Iz sveta se vrstijo odzivi na sporazum med ZDA in Iranom
6.00 Washington in Teheran potrdila mirovni sporazum
21.04 Netanjahu: Vojna z Iranom je Izrael rešila pred grožnjo jedrskega uničenja
Izrael je v vojaški operaciji z ZDA proti Iranu rešil državo in njene prebivalce pred grožnjo jedrskega uničenja s strani islamske republike, je danes po dogovoru ZDA in Irana o končanju vojne izjavil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Dodal je, da bodo izraelske sile ostale v Libanonu, Siriji in Gazi, dokler bo to potrebno.
"Najpomembnejše je, da smo rešili državo Izrael pred grožnjo jedrskega uničenja. (...) To bi pomenilo, da bi bili milijoni izraelskih državljanov (...) v nevarnosti množične smrti. In to nevarnost uničenja izraelskega prebivalstva smo odpravili za leta in leta," je danes v svoji prvi izjavi po sklenitvi dogovora med ZDA in Iranom dejal Netanjahu.
ZDA in Iran sta ponoči naznanila, da sta dosegla dogovor o končanju vojne, ki se je z napadi ZDA in Izraela na Iran začela konec februarja. Sporazum sta že kritizirala izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben Gvir in finančni minister Bezalel Smotrič, ki trdita, da dogovor za Izrael ni zavezujoč.
Obrambni minister Izrael Kac je medtem sporočil, da bodo izraelske sile kljub dogovoru za nedoločen čas ostale na položajih v Libanonu, Siriji in Gazi.
Podobno je dejal tudi Netanjahu. "Vzpostavili smo obsežna varnostna območja okoli države Izrael. To smo storili v Gazi, v Libanonu in v Siriji. In želim jasno poudariti. Na teh varnostnih območjih bomo ostali tako dolgo, kot bo potrebno za zaščito naše države," je dodal.
Izraelski premier je v svoji televizijski izjavi napovedal tudi, da namerava znova kandidirati na prihajajočih volitvah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Kandidiral bom na volitvah in nameravam zmagati," je dodal Netanjahu.
20.28 Trump za petek naznanil popolno odprtje Hormuške ožine
Ob začetku dvostranskega srečanja s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom pred vrhom skupine G7, ki bo do srede potekal v kraju Evian-les-Bains v Franciji, je Trump še dejal, da ZDA ne bodo potrebovale veliko pomoči pri zagotavljanju, da Hormuška ožina ostane odprta za promet.
Trump je prav tako dejal, da se ameriške oblasti dobro razumejo z novim vodstvom v Teheranu. "Prva skupina (voditeljev) je odšla, druga skupina je odšla in tretja skupina se nam zdi zelo pametna (...). Na koncu smo sklenili sporazum," je dodal.
ZDA in Iran sta ponoči naznanila, da sta dosegla dogovor o končanju vojne, ki se je z napadi ZDA in Izraela na Iran začela konec februarja.
Po Trumpovih besedah se bo slovesnosti ob uradnem podpisu sporazuma v petek v Švici udeležil podpredsednik ZDA JD Vance, ki je danes povedal, da so sporazum digitalno že podpisali v nedeljo. Po navedbah neimenovanega uradnika ameriške vlade naj bi ga podpisali Trump, Vance in predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf.
Podpredsednik ZDA je v izjavah za ameriške medije tudi zagotovil, da Iran v skladu s sporazumom ne bo prejel ameriškega denarja, temveč bo v ospredju morebitna odprava določenih sankcij, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Besedilo bomo objavili ta teden, in vsi bodo videli, da Iran ne bo prejel niti centa, dokler ne bo izpolnil svojih obveznosti, pri čemer gre pri denarju, o katerem govorimo, v bistvu za odpravo sankcij," je dejal Vance.
Odpravo sankcij je pogojil z uničenjem iranskega obogatenega urana oziroma z ukrepi Teherana, s katerimi bi ZDA lahko preverile, da Iran ne razvija jedrskega orožja. Vance tudi ni izključil vloge ameriških vojakov pri uveljavljanju dogovora o jedrskem programu, čeprav je dejal, da ne pričakuje, da bodo ameriške sile za to potrebne.
Po navedbah neimenovanega ameriškega uradnika naj bi ZDA Iranu ponudile dostop do 300 milijard dolarjev vrednega sklada za obnovo. Dostop do sklada naj bi bil pogojen z iranskim upoštevanjem obveznosti iz sporazuma. Vance je pred tem za televizijo CBS dejal, da bodo sklad financirale tudi zalivske države.
20.15 Slovenija pozdravlja dogovor med ZDA in Iranom
Predsednica republike Nataša Pirc Musar in zunanji minister Tone Kajzer sta danes pozdravila dogovor med ZDA in Iranom. Na ministrstvu so ob tem dodali, da Slovenija pričakuje njegovo hitro, celovito in dosledno izvajanje. Izpostavili so tudi pomen odprtja Hormuške ožine in celovitih pogajanj za mir in varnost na Bližnjem vzhodu.
"Pozdravljam dogovor med ZDA in Iranom, ki odpira pot k deeskalaciji in diplomaciji. V času številnih konfliktov po svetu je vsak korak k dialogu, spoštovanju mednarodnega prava in mirnemu reševanju sporov pomemben signal upanja," je na omrežju X sporočila Pirc Musar.
Pozdravljam dogovor med ZDA in Iranom, ki odpira pot k deeskalaciji in diplomaciji. V času številnih konfliktov po svetu je vsak korak k dialogu, spoštovanju mednarodnega prava in mirnemu reševanju sporov pomemben signal upanja.
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) June 15, 2026
"Pozdravljamo naznanitev dogovora med ZDA in Iranom. To je pot naprej k več stabilnosti in morebitnemu miru v regiji," pa je novi slovenski zunanji minister Kajzer dejal ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU, ki so danes v Luxembourgu razpravljali tudi o vlogi EU pri ohranitvi miru na Bližnjem vzhodu. V razpravi z ministrskimi kolegi o Bližnjem vzhodu je nato še posebej pohvalil posredovanje Pakistana in Katarja, so sporočili z zunanjega ministrstva.
V zvezi z Libanonom pa se je Kajzer zavzel za spoštovanje prekinitve ognja, ozemeljske celovitosti in suverenosti države ter izrazil nadaljnjo podporo libanonski vojski preko Evropskega mirovnega instrumenta. Opozoril je še na slabšanje humanitarnih razmer v Gazi in pomen polnega izvajanja resolucije Varnostnega sveta OZN 2803, vključno z razorožitvijo gibanja Hamas.
Pred tem je ministrstvo v objavi na družbenem omrežju X zapisalo, da Slovenija pričakuje hitro, celovito in dosledno izvajanje sporazuma med ZDA in Iranom, kar da bo okrepilo zaupanje in tlakovalo pot za trajnejši mir in prosperiteto. Poudarjajo, da mora dogovor omogočiti nujno in brezpogojno odprtje Hormuške ožine, saj je, kot poudarjajo, svobodna plovba ključnega pomena za regionalno stabilnost in nemoteno delovanje svetovnega gospodarstva.
Minister @TKajzer v razpravi na #FAC o #BližnjiVzhod in Zalivu:
— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) June 15, 2026
✅ pozdravil dogovor med ZDA in Iranom ter izpostavil pomen svobodne plovbe in odprtja Hormuške ožine. Pohvalil 🇵🇰 in 🇶🇦 za posredovanje v pogovorih ter se zavzel za nadaljnjo tesno koordinacijo #EU s partnerji v… pic.twitter.com/pP4dMOBejX
Kot dodajajo na ministrstvu, dogovor hkrati odpira prostor za celovita pogajanja za mir in varnost na Bližnjem vzhodu, ki morajo vključevati vprašanja glede iranskega jedrskega in balističnega programa, pa tudi njegovo vlogo pri regionalni destabilizaciji. "Samo na tej osnovi bo mogoče zgraditi trden in trajen mir," so dodali.
16.40 Macron: Storili bomo vse, da ne bo pristojbin v Hormuški ožini
Francoski predsednik Emmanuel Macron
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes dejal, da je treba storiti vse, da se sporazum, ki sta ga dosegla ZDA in Iran, začne izvajati. Pri tem je treba zagotoviti tudi, da Iran ne bo zaračunaval pristojbin v strateški Hormuški ožini, je še povedal Macron, ki bo od danes do srede gostil tridnevno srečanje voditeljev držav G7.
Sporazum o končanju vojne, ki sta ga ponoči naznanila Washington in Teheran, je "dobra stvar", je v pogovoru za francosko televizijo TF1 dejal Macron. Sedaj je treba zagotoviti, da bo tudi uresničen, da se lahko Hormuška ožina ponovno odpre in da bo ladijski promet znova stekel, je dodal.
Skupaj s partnerji bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da zagotovijo, da "v Hormuški ožini ne bo pristojbin", je francoski predsednik še poudaril pred začetkom vrha G7, ki se začenja danes v francoskem Evianu, udeležil pa se ga bo tudi ameriški predsednik Trump.
Pri tem je Macron omenil mednarodno misijo za zagotovitev ponovnega odprtja Hormuške ožine in zagotovil, da so "pripravljeni ukrepati zelo hitro". Francoska letalonosilka Charles de Gaulle bi bila lahko v okviru misije "v dveh do treh dneh" napotena v Hormuško ožino, če bi bil sporazum res potrjen.
Podrobnosti sporazuma med ZDA in Iranom, ki je bil po Macronovih besedah že podpisan "elektronsko", sicer še niso bile uradno objavljene. Trump je v nedeljo sporočil, da se bo Hormuška ožina ponovno odprla po slovesnem podpisu sporazuma, ki je predviden v petek v Švici.
Razmere na Bližnjem vzhodu, vključno s Hormuško ožino, katere zaprtje je močno vplivalo na gospodarstva skupine G7, bodo ena izmed osrednjih tem vrha sedmerice voditeljev. Skupino sestavljajo Francija, ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Italija, Kanada in Japonska.
16.30 Hezbolah pozdravil vztrajanje Irana o vključenosti Libanona v mirovni sporazum
Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah se je danes zahvalilo zavezniku Iranu za vztrajanje, da mora biti Libanon, kjer potekajo spopadi med izraelskimi silami in borci Hezbolaha, vključen v sporazum z ZDA o končanju vojne na Bližnjem vzhodu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Hezbolah izraža globoko hvaležnost iranskim voditeljem, silam in ljudem za njihovo neomajno podporo Libanonu, njegovemu ljudstvu in njegovemu odporu ter za njihovo vztrajanje, da se Libanon vključi v vsak dogovor, ki vodi k prenehanju vojne," je v izjavi sporočilo šiitsko gibanje.
Pri tem je opozorilo, da ne bo sprejelo nobene agresije, ki bi kršila suverenost Libanona, in obljubilo, da bo ostalo "zavezano legitimni in neomajni pravici Libanona do obrambe svoje zemlje, ljudstva in suverenosti, dokler ne bo dosežen popoln (izraelski) umik". Ločeno je uradnik Hezbolaha danes za tiskovno agencijo Reuters povedal, da gibanje ni izvedlo nobenih operacij od napovedi dogovora med Iranom in ZDA.
16.25 ZDA pričakujejo odprtje Hormuške ožine brez iranskih pristojbin
ZDA pričakujejo, da Iran ob ponovnem odprtju Hormuške ožine za ladijski promet ne bo zaračunaval pristojbin, je danes sporočil ameriški podpredsednik JD Vance. Dodal je, da bodo o tem vprašanju razpravljali v okviru novega mirovnega sporazuma. V Teheranu pa so navedli, da bo Iran zahteval pristojbine za pomorske storitve, ne pa za sam tranzit.
"Pričakujemo, da bo ožina dolgoročno odprta brezplačno, kar je ena od stvari, ki jih bomo razrešili v teh tehničnih pogajanjih," je Vance odgovoril na vprašanje ameriške televizije CNBC, ali bo v skladu z dogovorom ta ključna pomorska pot ponovno brezplačno odprta le za obdobje 60 dni ali dlje.
Iransko zunanje ministrstvo je sicer danes sporočilo, da bo Teheran v skladu s sporazumom od ladij, ki bodo prečkale Hormuško ožino, zaračunaval pristojbine za pomorske storitve, kot so zavarovanje in prispevek za okolje, ne pa tudi za sam tranzit, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ladje začele zapuščati Hormuško ožino, mnoge naložene z nafto. Po njegovih navedbah zapuščajo ožino v njenem južnem delu, ki je "popolnoma varna, zaščitena in brezhibna". Med ladijskimi prevozniki glede odprtja ožine po dogovoru med ZDA in Iranom vlada previden optimizem, prednostna naloga podjetij pa ostaja varnost posadk in ladij, poroča britanski BBC.
Zaradi konflikta je v Hormuški ožini obtičalo več ladij danskega konglomerata Maersk, drugega največjega ladijskega prevoznika na svetu.
Zaradi konflikta je v ožini obtičalo več ladij danskega konglomerata Maersk, drugega največjega ladijskega prevoznika na svetu. Tiskovna predstavnica podjetja je sporočila, da je napovedan sporazum dobrodošel in da gre za pozitiven razvoj dogodkov, a so javno dostopne podrobnosti še vedno omejene, zato je prezgodaj oceniti, kako bo sporazum vplival na logistiko in pomorske operacije na Bližnjem vzhodu.
Nemški ladijski velikan Hapag-Lloyd je medtem izrazil upanje, da bo še ta teden, ko bodo odstranili vse preostale morske mine, rešil štiri ladje, ki so obtičale v ožini. Po navedbah podjetja je mirovni sporazum obetaven in je po več kot 15 tednih blokade ožine to dobra novica za podjetja, posadke in stranke.
15.45 ZDA po navedbah Irana zavezane k izplačilu odškodnine in sprostitvi zamrznjenih sredstev
ZDA so se z dogovorom o končanju vojne zavezale, da bodo sprostile zamrznjena iranska sredstva in plačale odškodnino, je danes sporočilo iransko zunanje ministrstvo. Dodali so, da bo Teheran od ladij, ki bodo prečkale Hormuško ožino, zahteval pristojbine za pomorske storitve, ne pa za sam tranzit, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Sprostitev zamrznjenih iranskih sredstev in odškodnina za škodo sta dve bistveni točki. Ameriška stran se je zavezala, da bo sprejela ukrepe na obeh področjih," je danes na novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei.
V skladu s sporazumom z ZDA bo Iran od ladij, ki bodo prečkale Hormuško ožino, po njegovih besedah zaračunaval pristojbine za pomorske storitve, ne pa za sam tranzit. "Vedno smo trdili, da ne želimo pobirati pristojbin za tranzit, vendar bomo zaračunavali pristojbine za navigacijske storitve, varstvo okolja, zavarovanje ladij in druge potrebne storitve," je dodal. Prav tako je izjavil, da morajo ZDA zagotoviti, da se Izrael zaveže k ustavitvi vojne v Libanonu. "ZDA morajo spoštovati svoje zaveze. Zagotoviti morajo, da tudi sionistični režim spoštuje zaveze glede Libanona," je poudaril Bagei.
Teheran sicer po njegovih besedah kljub dogovoru še vedno goji globoko nezaupanje do ZDA. "ZDA imajo dolgo pot pred seboj, preden bodo pridobile zaupanje iranskega ljudstva," je nadaljeval in dodal, da je okvirni sporazum "le korak k zmanjšanju napetosti in končanju vojne", poroča AFP.
Bagei je še izjavil, da bo Iran po sklenitvi končnega sporazuma z ZDA, ki bo zajemal njihov jedrski program, zaprosil za ratifikacijo s strani Varnostnega sveta ZN. "Končni sporazum naj bi bil po 60 dneh potrjen z resolucijo Varnostnega sveta ZN," je dejal.
14.30 Visoki komisar ZN zaskrbljen nad stanjem človekovih pravic v številnih državah
Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je danes izrazil zaskrbljenost nad stanjem človekovih pravic v številnih državah. Prav tako je pozdravil dogovor med ZDA in Iranom o končanju vojne na Bližnjem vzhodu ter pozval članice skupine G7, ki se sestajajo na vrhu v Franciji, naj človekove pravice postavijo v ospredje pogovorov. "Voditelje držav in vlad skupine G7 pozivam, naj človekove pravice kot gonilo stabilnosti in napredka postavijo v središče svojih pogovorov," je na današnjem zasedanju Sveta ZN za človekove pravice dejal Türk.
Pozdravil je dogovor med ZDA in Iranom o končanju vojne na Bližnjem vzhodu, za katero je dejal, da je imela uničujoče posledice za človekove pravice v regiji. Ob tem je izrazil zaskrbljenost glede spoštovanja človekovih pravic v več državah, med drugim v Rusiji, Belorusiji, Iranu in na Kitajskem, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Türk je dejal, da sočustvuje z ljudmi v Iranu, ki so ujeti med konfliktom in represijo režima. Dodal je, da je Teheran od začetka letošnjega leta iz "varnostnih razlogov" usmrtil najmanj 40 ljudi, od tega 18 protestnikov.
Zaskrbljenost je izrazil tudi glede razmer v Sudanu, kjer od aprila 2023 divja državljanska vojna med sudansko vojsko in paravojaškimi Silami za hitro podporo (RSF). Konflikt je doslej zahteval več deset tisoč življenj, razseljenih je prek 11 milijonov ljudi. ZN so dogajanje večkrat označili za eno najhujših aktualnih humanitarnih kriz na svetu.
"V Sudanu se je grozljivi konflikt razširil in zaostril," je opozoril visoki komisar ZN in kot vzrok navedel vse večjo rabo dronov. "Med januarjem in majem 2026 je naš urad dokumentiral več kot tisoč civilistov, ki so bili ubiti v napadih z droni," je še dodal.
Türk je v svojem govoru opozoril tudi na porast nasilja tolp na Haitiju. Od začetka leta je po njegovih navedbah v nasilju umrlo najmanj 2300 ljudi, še 99 pa so jih ugrabili. V luči tega je pristojne organe pozval, naj se spopadejo z nekaznovanostjo zločinov v državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
11.10 Evropske države pripravljene na misijo v Hormuški ožini
Vojaška misija za zagotavljanje proste plovbe v Hormuški ožini, ki sta jo za čas po koncu vojne na Bližnjem vzhodu ustanovila Francija in Združeno kraljestvo, je po besedah francoskega predsednika Emmanuela Macrona pripravljena na napotitev. Na sodelovanje v misiji je pripravljena tudi Italija, je sporočila italijanska premierka Giorgia Meloni.
Macron je danes na družbenem omrežju X pozdravil mirovni sporazum med ZDA in Iranom. Vpletene strani je pozval, naj ga v celoti spoštujejo.
"Ta sporazum mora omogočiti nujno in brezpogojno ponovno odprtje Hormuške ožine, kar je mednarodna misija, vzpostavljena z Združenim kraljestvom, pripravljena podpreti. Sredstva so na voljo in pripravljena za napotitev," je zapisal in dodal, da je ponoven pretok prometa skozi ožino brez omejitev in pristojbin nujen za stabilnost tako regije kot svetovnega gospodarstva.
Predsednica italijanske vlade Meloni je medtem danes sporočila, da je na sodelovanje v misiji pripravljena tudi Italija.
"Skupaj z našimi partnerji in brez prejudiciranja potrebne odobritve parlamenta smo pripravljeni prispevati k mednarodni pomorski prisotnosti za podporo popolnemu ponovnemu odprtju Hormuške ožine," je dejala.
Še pred mirovnim dogovorom med Iranom in ZDA so pripravljenost na sodelovanje v mednarodni misiji v ožini po prenehanju sovražnosti izrazili tudi v Nemčiji. Aprila so zato v Sredozemlje napotili ladjo za iskanje morskih min nemške mornarice.
V istem času so možnost sodelovanja pri razminiranju ožine omenjali tudi v Ankari, medtem ko naj bi Belgija in Nizozemska za misijo, ki naj bi bila strogo mirovna in obrambna, prispevali skupne enote.
Sočasno bi lahko z razširitvijo obstoječe pomorske misije Aspides v Rdečem morju k mednarodni koaliciji voljnih na evropski ravni prispevala tudi EU, je maja napovedala visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas.
10.20 Grošelj: Iran je relativni zmagovalec vojne
Iran je relativni zmagovalec vojne, meni politični analitik Klemen Grošelj. Kot je povedal za STA, je bila za ZDA vojna z islamsko republiko nepotrebna in je škodila strateškim interesom Washingtona. Med zmagovalci vojne vidi tudi Kitajsko, medtem ko si je Izrael z njo po njegovem mnenju le nakopal dodatne težave.
"Mislim, da je Iran v tej vojni eden izmed tistih, ki je, lahko rečemo, relativni zmagovalec. Za ZDA je bila to nepotrebna vojna, ki bo njihovim strateškim interesom zelo, zelo škodila," je dejal Grošelj.
Pojasnil je, da se je namreč pokazalo, da ZDA kot največja vojaška sila niso sposobne uveljavljati svoje vojaške moči nad Iranom kot silo v nastajanju, kar lahko veseli zlasti Peking. Obenem so se spremenila strateška razmerja na relaciji ZDA–Pakistan–Indija.
"Pakistan je zdaj postal pomemben akter, ki je prispeval k pogajanjem, bil je posrednik," je dejal Grošelj in dodal, da je ideja ameriškega predsednika Donalda Trumpa iz prvega mandata o Indiji, sicer zgodovinski nasprotnici Pakistana, kot protiuteži Kitajski s krepitvijo položaja Pakistana v okviru posredovanja v konfliktu dokončno pokopana.
Sogovornik dopušča možnost velikega preobrata v dogajanju, a načeloma Indija "že po definiciji ne more sodelovati z nekom, ki je zaveznik Pakistana".
Razlogov za to, da se je Trumpu v zadnjem času tako mudilo z dogovorom, je po prepričanju Grošlja več. Eden od njih so novembrske vmesne kongresne volitve v ZDA, prav tako je od začetka vojne cenovni pritisk na cene nafte in energentov tudi čez lužo relativno velik. Sočasno bi se svetovno gospodarstvo v primeru nadaljevanja vojne znašlo v globoki recesiji, vojaška operacija brez konkretnega uspeha pa je škodovala tudi Trumpovemu ugledu odločnega politika.
Po drugi strani je tudi Iran, kot meni Grošelj, utrujen od vojne in ameriške blokade njegovih pristanišč. "Ta blokada, ki so jo izvajale ZDA, je imela določene učinke, tako da je vsem akterjem v tej zgodbi neki sporazum, neki dogovor ob koncu spopadov v tem trenutku koristil," je dejal.
Obenem poudarja, da trenutni dogovor pravzaprav še ne rešuje ničesar, temveč samo odpravlja posledice vojne, v prvi vrsti blokado Hormuške ožine in posledično energetsko krizo, medtem ko cilji, o katerih je na začetku govoril Trump – od menjave režima v islamski republiki do iranskega jedrskega programa – ostajajo neizpolnjeni.
"Te ključne točke so ostale odprte, so pa nastale nove posledice, ki so dolgoročno za ZDA in Izrael zelo, zelo neugodne," meni analitik.
Izrael je šel po njegovih besedah v tem konfliktu "prek vseh svojih" oziroma "prek vseh sprejemljivih meja", s čimer si je nakopal dodatne težave, predvsem obnovo nezaupanja zalivskih držav do njega, potem ko se je z abrahamovimi sporazumi že začel proces normalizacije odnosov med njimi.
V luči izraelske ofenzive v Libanonu se je tudi pokazalo, da Teheran svojih zaveznikov – v tem primeru šiitskega gibanja Hezbolah – ne bo prepustil kruti usodi, še poudarja Grošelj in napoveduje, da bo v prihodnjih dneh zanimivo videti, kakšno stališče bodo zavzele ZDA, če se Izrael odloči nadaljevati ofenzivo v Libanonu ali znova napasti Iran.
"Do podpisa sporazuma je še daleč. Mislim, da se stvari, tudi ko bo sporazum podpisan, še ne bodo povsem umirile," še opozarja.
9.20 EU pripravljena prispevati k prizadevanjem za trajni mir na Bližnjem vzhodu
Najvišji predstavniki EU so danes pozdravili ponoči dosežen mirovni sporazum med ZDA in Iranom. Ob tem so poudarili, da je Unija pripravljena prispevati k nadaljnjim prizadevanjem za trajni mir na Bližnjem vzhodu. O tem danes v Luxembourgu razpravljajo zunanji ministri držav članic.
"Pozdravljam sporazum med Washingtonom in Teheranom. Veselim se konca te drage vojne in popolne obnovitve svobode plovbe skozi Hormuško ožino," je na družbenem omrežju X zapisal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.
Mirovni sporazum med ZDA in Iranom je v izjavi pozdravila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, pri čemer je poudarila, da je treba zdaj dati prednost uveljavitvi sporazuma. Pozvala je k takojšnjemu odprtju Hormuške ožine brez pobiranja pristojbin, češ da je to ključnega pomena za regionalno stabilnost in svetovno gospodarstvo. Sporazum po njenih besedah odpira tudi vrata pogajanjem o miru in varnosti v širši regiji Bližnjega vzhoda. Poleg tega se morajo s tem sporazumom končati iranski jedrski in balistični program ter njegove aktivnosti, ki destabilizirajo razmere v regiji, je dodala. "Evropa je pripravljena odigrati svojo vlogo," je v izjavi še zapisala von der Leyen.
Da je EU pripravljena prispevati k nadaljnjim prizadevanjem za napredek pri pripravi celovite strategije za trajni mir na Bližnjem vzhodu, pa je na omrežju X zapisal Costa.
O tem bodo danes v Luxembourgu razpravljali zunanji ministri držav članic Unije, je ob prihodu na zasedanje povedala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Izpostavila je izkušnje, ki jih ima Unija s pogajanji o iranskem jedrskem programu, pomaga pa lahko tudi na druge načine.
Costa in von der Leyen pa bosta o dogajanju na Bližnjem vzhodu razpravljala z voditelji držav skupine G7 na vrhu, ki se bo danes začel v Franciji. Pridružili se jim bodo tudi predstavniki zalivskih držav.
Kot je sporočila predsednica komisije, bodo med drugim govorili o tem, kako dobavne poti speljati stran od Hormuške ožine, ki jo je Iran v vojni z ZDA in Izraelom praktično zaprl. V skladu s ponoči sklenjenim dogovorom naj bi jo odprl po podpisu sporazuma konec tedna.
8.30 Nafta v pričakovanju odprtja Hormuške ožine cenejša
Cene nafte so se v današnjem azijskem trgovanju po objavi novic o mirovnem sporazumu med ZDA in Iranom občutno znižale. Vlagatelji po navedbah analitikov pričakujejo ponovno odprtje Hormuške ožine, skozi katero poteka petina svetovne trgovine z nafto, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena julija, je bilo treba zjutraj po srednjeevropskem času odšteti 81,07 dolarja, kar je 4,49 odstotka manj kot v petek. V Londonu so se avgustovske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent do zdaj pocenile za 3,94 odstotka na 83,89 dolarja za sod.
Sporazum, ki ga bosta strani predvidoma podpisali v petek v Švici, naj bi vključeval tudi ponovno odprtje strateško pomembne Hormuške ožine, ki jo Iran od začetka vojne blokira. Skoznjo poteka petina svetovne trgovine z nafto, zato je njeno zaprtje cene črnega zlata močno zvišalo.
8.20 Sporazum med ZDA in Iranom zvišal indekse na azijskih borzah
Indeksi na borzah v Aziji so se danes po objavi novic o mirovnem sporazumu med ZDA in Iranom krepko zvišali. Vlagatelji po navedbah analitikov upajo, da bo umiritev razmer na Bližnjem vzhodu spodbudila svetovno gospodarstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na tokijski borzi je osrednji indeks Nikkei 225 tik pred koncem trgovanja 4,77 odstotka nad izhodiščem. Hongkonški Hang Seng pridobiva 0,50 odstotka, šanghajski SSE Composite pa 1,23 odstotka. V Seulu se je Kospi zvišal za 5,35 odstotka, v Singapurju pa je STI pridobil odstotek.
7.20 Iz sveta se vrstijo odzivi na sporazum med ZDA in Iranom
Iz sveta se vrstijo odzivi na mirovni sporazum med ZDA in Iranom. Po besedah generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa gre za odločilni korak za rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu, medtem ko so Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in Italija v skupni izjavi izrazili pripravljenost na umik sankcij proti islamski republiki.
Antonio Guterres
"Iskreno čestitam ZDA in Iranu za sklenitev mirovnega sporazuma, ki prinaša takojšnjo in trajno prekinitev ognja, ponovno odprtje Hormuške ožine ter okvir za nadaljnja pogajanja. To je ključen korak k mirni rešitvi konflikta," je na družbenem omrežju X sporočil Guterres.
Zahvalil se je vsem, ki so pri sklenitvi dogovora posredovali, med njimi Pakistanu, Katarju, Egiptu, Savdski Arabiji in Turčiji.
Voditelji četverice evropskih držav – Združenega kraljestva, Francije, Nemčije in Italije – so v skupni izjavi prav tako čestitali vpletenim za dosežen sporazum. "To je priložnost za ponovno vzpostavitev regionalne stabilnosti in stabilizacijo svetovnega gospodarstva," so sporočili.
Pozvali so k hitremu odprtju Hormuške ožine in ponovili, da Iran ne sme imeti jedrskega orožja. Obenem so izrazili pripravljenost pod določenimi pogoji odpraviti nekatere sankcije proti državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Pripravljeni smo odpraviti ustrezne sankcije v odgovor na jasne in preverljive korake Irana v zvezi z njegovim jedrskim programom. Z ZDA, Iranom in regionalnimi partnerji bomo intenzivno sodelovali, da izkoristimo ta trenutek, ohranimo zagon in dosežemo dolgoročno diplomatsko rešitev," so navedli in podprli tudi "stabilnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Libanona".
Mirovni dogovor so doslej med drugim pozdravili še japonska premierka Sanae Takaichi, njen avstralski kolega Anthony Albanese in novozelandski zunanji minister Winston Peters, pri čemer so vsi trije poudarili zlasti njegov pomen za globalno gospodarstvo, navaja BBC.
Nezaupanje do Teherana je medtem kljub dogovoru izrazil republikanski senator Lindsey Graham, nekdanji ameriški predsednik Barack Obama – ki je bdel nad jedrskim sporazumom z Iranom iz leta 2015, od katerega so nato ZDA med prvim mandatom Donalda Trumpa odstopile – pa je ocenil, da se nov morebiten jedrski sporazum ne bo bistveno razlikoval od tistega izpred 11 let.
Hkrati je Trumpovo vlado opozoril, naj ne hiti z nadlegovanjem ali bombardiranjem drugih držav in raje išče diplomatske rešitve. "Mislili bi si, da smo se te lekcije do zdaj že naučili, vendar se zdi, da moramo to na vsake toliko časa početi znova," je nekdanji prvi mož ZDA dejal v pogovoru za televizijo ABC.
6.00 Washington in Teheran potrdila mirovni sporazum
Pakistan je najprej danes zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času potrdil, da so se Iran in ZDA dogovorili o mirovnem sporazumu in takojšnjem ter trajnem prenehanju vojaških operacij na vseh frontah, vključno z Libanonom. Slovesen podpis sporazuma je napovedan za petek v Švici.
Trump je na družbenem omrežju Truth Social na svoj rojstni dan v nedeljo objavil, da je sporazum sklenjen, in napisal, da s tem odobrava brezplačno odprtje Hormuške ožine in takojšnjo odpravo pomorske blokade Irana.
Kmalu zatem je Garibabadi v televizijskem komentarju dejal, da sporazum takoj končuje vojno med državama, ki bosta v dveh mesecih dokončali pogovore o končnem sporazumu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kazem Garibabadi (desno)
Cene nafte so po potrditvi sporazuma nemudoma padle. Cene nafte vrste brent je zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času padla za okrog 3,9 odstotka na okrog 84 dolarjev za sod. Cena ameriške surove nafte pa je padla za 4,8 odstotka na okrog 81 dolarjev za sod, poroča CNN.
Vsebina sporazuma, ki je sledila tednom napetih pogajanj in občasnim grožnjam Trumpa z novimi sovražnostmi, ni povsem jasna. Iranska tiskovna agencija Mehr je poročala, da bodo ZDA pred začetkom pogajanj Iranu sprostile 12 milijard dolarjev zamrznjenih sredstev.
Navajala je memorandum o soglasju med državama v 14 točkah, ki naj bi določal sprostitev 24 milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev v 60-dnevnem pogajalskem obdobju, ki se začne po podpisu memoranduma.
Trump je v nedeljo objavil, da se bo Hormuška ožina odprla po slovesnem podpisu sporazuma v petek v Švici, poroča Wall Street Journal. Zamuda naj bi bila posledica odstranjevanja min.
Ameriški podpredsednik JD Vance je za televizijo Fox News izjavil, da namerava prisostvovati podpisu mirovnega sporazuma, ki naj bi potekal v Ženevi, in da je mogoče, da bo prišel tudi Trump. Ta je še v nedeljo zjutraj obtožil Izrael, da je z zračnim napadom na Bejrut zavlekel podpis sporazuma.
Teheran že dolgo zahteva, da mora vsak sporazum o ustavitvi vojne vključevati tudi vzporedni konflikt v Libanonu, kjer Izrael vodi kampanjo proti Hezbolahu.
Trump je v nedeljskem intervjuju za časopis Wall Street Journal dejal, da sporazum vključuje zavezo Irana, da ne bo pridobil jedrskega orožja. V svojih objavah na družbenih omrežjih pozno v nedeljo pa tega ni omenil. Trump tudi ni izrazil nujnosti, da bi iz Irana odstranili jedrski material, saj je dejal, da se to lahko stori kasneje.
Za časopis je še dejal, da ga sprememba iranskega režima ne skrbi toliko kot nekatere njegove kritike. "Kar zadeva zamenjavo režima, me ta nikoli ni zanimala. To je že tretja skupina, s katero imamo opravka, in doslej je to najbolj razumna skupina," je dejal Trump in zatrdil, da izraelski premier Benjamin Netanjahu sporazum podpira in je z njim zadovoljen.
