Petek, 19. 6. 2026, 6.42
2 meseca
Vrh EU prvič po več kot letu dni znova enoten v podpori Ukrajini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,50
Drugi dan bodo v petek dopoldne začeli z razpravo o predlogu dolgoročnega proračuna EU, končali pa z delovnim kosilom, posvečenim dogajanju na Bližnjem vzhodu. Na fotografiji Ursula von der Leyen in Antonio Costa.
Voditelji držav članic EU so v četrtek na vrhu v Bruslju prvič po več kot enem letu znova soglasno zagotovili nadaljnjo podporo Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Obenem so dosegli politični dogovor o tem, da bo EU gospodarske sankcije proti Rusiji namesto za pol leta podaljševala za eno leto.
"Evropski svet ponovno potrjuje nadaljnjo odločno in neomajno podporo ukrajinski neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti v okviru njenih mednarodno priznanih meja," piše v sklepih vrha, s katerimi je prvič po decembru 2024 soglašalo vseh 27 voditeljev. V zadnjem letu in pol je soglasno sprejetje sklepov o Ukrajini blokiral zdaj že nekdanji madžarski premier Viktor Orban, nekajkrat pa jih ni podprl niti njegov slovaški kolega Robert Fico.
Podaljševanje sankcij za leto dni
Odhod Orbana, ki ga je na položaju madžarskega premierja nasledil Peter Magyar, je prav tako omogočil politični dogovor o tem, da bo EU po novem sankcije proti različnim sektorjem ruskega gospodarstva, uvedene zaradi agresije na Ukrajino, namesto za šest podaljševala za 12 mesecev. Spremembo ustrezne pravne podlage bo moral zdaj sprejeti še Svet EU, pri čemer pa ni pričakovati težav.
Voditelji, med njimi prvič po ponovnem prevzemu položaja tudi premier Janez Janša, so sicer v sklepih pozvali k čimprejšnjemu sprejetju pretekli teden predstavljenega 21. svežnja sankcij proti Rusiji, ki vključuje ukrepe na področjih energetike, finančnih storitev in trgovine s kriptovalutami.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, nemški kancler Friedrich Merz, švedski premier Ulf Kristersson, finski premier Petteri Orpo, češki premier Andrej Babiš in drugi
Evropska komisija je v njem med drugim predlagala prepoved vstopa v EU vsem, ki so od začetka ruske agresije na Ukrajino služili v ruski vojski. Predsedniki vlad in držav članic so v četrtek pozvali k preučitvi mogočih načinov za obravnavo tega vprašanja. V sprejetih sklepih so prav tako podprli diplomatska prizadevanja za konec ruske agresije in poudarili, da je EU pripravljena okrepiti svoj angažma na tem področju v skladu s svojim ciljem spodbujanja miru.
"Evropa mora imeti vlogo pri prihodnji rešitvi in je pripravljena braniti svoje interese," so zapisali.
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, latvijski premier Andris Kulbergs, predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ciprski predsednik Nikos Christodoulides, finski premier Petteri Orpo in drugi na vrhu v Bruslju
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je voditeljem po navedbah virov pri EU pojasnil tudi nedavno poročanje tujih medijev, da je njegov kabinet vzpostavil stike s Kremljem. Razložil jim je, da je svojemu uradu naročil "odprtje diplomatskih kanalov z Rusijo", je povedal neimenovani uradnik. Šlo je za kratke stike, ne pogovore o vsebini, je dodal.
Ruska agresija na Ukrajino je bila ena osrednjih tem prvega dne tokrat dvodnevnega zasedanja Evropskega sveta, na katerem se je voditeljem članic Unije pridružil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Zasedanje nadaljujejo z razpravo o svetovnih makroekonomskih neravnovesjih, v središču katere so trgovinski odnosi s Kitajsko.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poleg madžarskega premierja Petra Magyarja, predsednika Evropskega sveta Antonia Coste in poljskega premierja Donalda Tuska
Voditelji EU Bruselj pozvali k pripravi instrumentov trgovinske zaščite
Voditelji članic EU so se po navedbah virov v razpravi o globalnih makroekonomskih neravnovesjih, ki so jo končali zgodaj zjutraj, strinjali, da se mora EU nanje odzvati enotno in prek dialoga z glavnimi gospodarskimi partnericami. Evropski komisiji so naložili pripravo zaščitnih instrumentov na področju trgovine.
Kot je po razpravi sporočil neimenovani uradnik EU, so se voditelji strinjali, da trenutna globalna makroekonomska neravnovesja potrebujejo evropski odziv. Ta pa mora temeljiti na enotnosti in dialogu z glavnimi gospodarskimi partnericami.
EU mora sicer opraviti svojo domačo nalogo in z dokončanjem notranjega trga okrepiti konkurenčnost svojega gospodarstva. Obenem mora nadaljevati diverzifikacijo svojih trgovinskih vezi ter zmanjševanje tveganj v odnosih s tretjimi državami in odvisnosti od njih. Da bo konkurenca na svetovni ravni poštena, pa je treba vzpostaviti tudi enake konkurenčne pogoje, so razpravo povzeli viri.
Janez Janša
Zato so predsedniki vlad in držav članic, med njimi premier Janez Janša, komisiji po njihovih navedbah naložili, naj "razvije in sčasoma dopolni nabor instrumentov trgovinske zaščite in industrijske politike". Zagotoviti je namreč treba, da bo EU imela na voljo vse instrumente, da brani svoje interese in zmanjša tveganja.
Poleg tega naj Bruselj nadaljuje konstruktiven dialog z glavnimi gospodarskimi partnericami, ki pa mora prinesti rezultate, je še povedal neimenovani uradnik EU. Kot je že pred zasedanjem Evropskega sveta pojasnil neimenovani visoki evropski uradnik, EU, ZDA in Kitajska vsaka na svoj način prispevajo k omenjenim makroekonomskim neravnovesjem. EU premalo vlaga v svoje gospodarstvo, ZDA imajo previsoko javno porabo, Kitajska pa ima vse večji presežek v trgovini z evropskimi državami.
Razprava se je glede na napovedi tujih medijev verjetno vrtela predvsem o zadnjem, pri čemer pa imajo članice različne poglede na odnose s Pekingom.
