ZDA naj bi kmalu odobrile nov paket orožja za Izrael

17.44 Predstavniški dom ameriškega kongresa tretjič pozval Trumpa h koncu vojne z Iranom

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v torek potrdil resolucijo, s katero predsednika Donalda Trumpa poziva, naj konča vojaške operacije proti Iranu in umakne ameriške sile z območja spopadov, razen nujnih za obrambo ameriških in zavezniških oporišč, poroča CNN. Gre za tretji poziv predstavniškega doma Trumpu h končanju vojne. 

Resolucijo so v predstavniškem domu potrdili s 220 glasovi proti 204. Zanjo je glasovalo vseh 213 prisotnih demokratov in sedem republikancev, kar je več kot pri prejšnjih dveh resolucijah in je posledica približevanja kongresnih volitev, saj velika večina Američanov vojne ne podpira.  Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Prvič so za konec vojne brez kongresnega pooblastila glasovali republikanci Mariannette Miller-Meeks in Zach Nunn iz Iowe ter Nancy Mace iz Južne Karoline. Že prej so resolucijo podpirali Thomas Massie iz Kentuckyja, Tom Barrett iz Michigana, Warren Davidson iz Ohia in Brian Fitzpatrick iz Pensilvanije.

Nunn je po glasovanju na omrežju X zapisal, da ne bo podprl še ene vojne brez jasnega konca. Po njegovih besedah je mogoče zaščititi Američane, pritisniti na Iran in si prizadevati za mir, hkrati pa zagotoviti, da kongres izpolni svoje ustavne pristojnosti.

Miller-Meeks je opozorila na visoke cene goriva v Iowi in predsednika Trumpa pozvala, naj kongresu in ameriški javnosti predstavi načrt za končanje spopadov.

Nunn je v pogovoru za CNN dejal, da je pripravljen nasprotovati vladi pri vprašanjih, ki zadevajo njegove volivce. "Kjer se s predsednikom strinjamo, se bomo borili skupaj z njim. Kjer se ne strinjamo – na primer glede govedine, carin ali trenutnega načina izvajanja operacij v Iranu – bomo to povedali in se o tem pogovarjali," je dejal.

Resolucija nima nobenih praktičnih posledic, razen sporočila predsedniku, da večina predstavniškega doma nasprotuje vojni.
                        

16.33 Izraelski obrambni minister za izselitev Palestincev iz Gaze

Po navedbah Kaca je bilo 70 odstotkov Gaze že izpraznjene v izraelski ofenzivi, ki se je začela po napadu palestinskega gibanja Hamas 7. oktobra 2023. Prepričan je, da je prekinitev ognja med Izraelom in Hamasom oktobra lani imela "izjemen pomen za vse Izraelce", saj da je omogočila vrnitev preostalih talcev in zagotovila zavezo ZDA k razorožitvi Hamasa.

"Vsi razumemo, da se to ne bo zgodilo – in IDF (izraelska vojska) je pripravljena, ko bo prejela ukaz za uničenje Hamasa, da dokonča delo, da bomo lahko izvedli tudi migracijski načrt," je dodal.

Kac je v začetku meseca izjavil, da je Izrael pripravljen izseliti Palestince iz Gaze, a da čakajo na ZDA, ki po njegovih besedah razpravljajo o tem, kam naj bi izselili dva milijona ljudi.  Foto: Reuters

Ameriški veleposlanik v Izraelu Mike Huckabee je medtem zanikal kakršenkoli načrt za "selitev ljudi iz Gaze proti njihovi volji". Kac pa je migracijski načrt opisal kot prostovoljen in dejal, da si večina Palestincev želi oditi.

Tudi egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi je danes tovrstne načrte med obiskom palestinskega predsednika Mahmuda Abasa zavrnil. Sisi je "potrdil odločno stališče Egipta proti razselitvi Palestincev", poročanje palestinske tiskovne agencije Wafa povzema francoska AFP.

Egipt si z območjem Gaze deli edino kopensko mejo, ki je ne nadzira Izrael, in od leta 2023 zavrača načrte za razselitev več kot dveh milijonov prebivalcev tega območja na Sinajski polotok. Egiptovski zunanji minister Badr Abdelati je lani dejal, da je Kairo zavrnil več ponudb odpisa delov zunanjega dolga v zameno za omogočanje množične preselitve na svoje ozemlje.

Izraelska ofenziva v Gazi se je začela po napadu Hamasa na jugu Izraela 7. oktobra 2023, v katerem je bilo ubitih okoli 1.200 ljudi, približno 250 pa je bilo ugrabljenih. Izrael je odgovoril z obsežno vojaško operacijo, v kateri je bilo v Gazi po podatkih tamkajšnjih oblasti ubitih več kot 73.700 ljudi.

Združeni narodi so medtem v torek pozvali, naj se mednarodnim preiskovalcem omogoči dostop do celotnega ozemlja Gaze, da bi pomagali pri zbiranju dokazov glede konflikta. Pri tem so opozorili, da izkopavanje številnih človeških ostankov izpod ruševin na palestinskem ozemlju, večinoma žensk in otrok, pokopanih med intenzivnimi izraelskimi napadi, kaže na možnost vojnih zločinov.

"Na lokacijah, ki so jih izraelski napadi popolnoma uničili, zdaj izkopavajo ostanke, pri čemer gre verjetno za celotne družine. Skrbi me, da so doslej najdeni ostanki morda le vrh ledene gore," je dejal visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk in dodal, da je velik del enklave porušen.

Prizadevanja za izkopavanje trupel otežuje dejstvo, da Izrael ne dovoli vstopa težke mehanizacije za odstranjevanje ruševin. Ekipe palestinske civilne zaščite poročajo, da imajo na voljo le še en bager in da so včasih prisiljene kopati tudi z golimi rokami, pa je povedal vodja urada ZN za človekove pravice na zasedenih palestinskih ozemljih Ajith Sunghay.

16.21 Švedska izgnala uslužbenca veleposlaništva Irana zaradi groženj judovskim interesom 

Švedska je danes Iran obtožila groženj proti judovskim in izraelskim interesom na Švedskem. V luči tega je Stockholm sporočil, da so izgnali uslužbenca iranskega veleposlaništva in veleposlanika poklicali na pogovor, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Vemo, da Iran že dlje časa izvaja dejavnosti, ki ogrožajo varnost na Švedskem (...), pri čemer cilja tako na posameznike, ki nasprotujejo iranskemu režimu, kot tudi na različne judovske in izraelske interese v naši državi. To se med drugim izvaja z izkoriščanjem kriminalnih mrež," je povedal švedski minister za pravosodje Gunnar Strömmer.

Švedska varnostna služba (Sapo) je pred tem obtožila Iran, da najema člane kriminalnih združb za izvajanje nasilnih dejanj proti izraelskim in drugim interesom na Švedskem, kar so v Teheranu zavrnili.

"Kar zadeva razloge za današnjo izjavo vlade, ne morem navajati podrobnosti, saj gre za naše obveščevalno delo. Lahko potrdim, da Iran še naprej izvaja dejavnosti, ki predstavljajo varnostne grožnje (...). To med drugim vključuje poskuse uporabe posrednikov (...) za izvedbo napadov ali nasilnih dejanj," je za AFP pojasnil tiskovni predstavnik Sapo Jonathan Svensson.

V zadnjih letih se je zgodilo več incidentov, usmerjenih proti izraelskim interesom na Švedskem. V Göteborgu so na primer junija 2024 pred poslovnimi prostori izraelskega podjetja Elbit Systems našli eksplozivno sredstvo. Oktobra istega leta je 13-letnik streljal na vhod v poslovne prostore podjetja Elbit Systems. Maja 2025 pa so pred izraelskim veleposlaništvom odjeknili streli, zaradi česar je Švedska okrepila varnost okoli izraelskih interesov in institucij judovske skupnosti.

14.23 Zaradi zrušitve bloka v Gazi najmanj 20 mrtvih 

Najmanj 20 ljudi je umrlo, potem ko se je minulo noč v Gazi porušil stanovanjski blok zaradi poškodb, ki jih je stavba utrpela v predhodnih izraelskih napadih, so danes sporočile oblasti v Gazi. Med smrtnimi žrtvami je pet otrok, poroča francoska tiskovna agencija AFP.  Šestnadstropna stavba se je ponoči porušila na bližnje domove in šotore za razseljene osebe, je sporočila civilna zaščita.

Predstavnik civilne zaščite v Gazi Mahmud Basal je dejal, da je blok v predhodnih izraelskih napadih utrpel strukturne poškodbe. Stavba je bila po njegovih besedah večkrat zadeta v napadih leta 2024 in tudi marca 2025, zato so prebivalce Gaze pozivali, naj se vanjo ne vračajo. "Niso imeli druge izbire. Ker na voljo ni niti šotorov niti domov, (ljudje) kljub nevarnosti zrušenja živijo v razpokanih, poškodovanih stavbah," je dejal.

V Gazi je okoli dva tisoč stavb, ki jim po navedbah tamkajšnje civilne zaščite grozi zrušitev. Foto: Reuters

Dodal je, da so iz ruševin potegnili 20 trupel, med njimi je bilo pet otrok. Več deset ljudi je še vedno ujetih pod ruševinami, pri čemer reševanje otežuje dejstvo, da izraelske oblasti na območje Gaze preprečujejo dostop težke mehanizacije in opreme, je dejal Basal.

Namestnik posebnega koordinatorja ZN za mirovni proces na Bližnjem vzhodu Ramiz Alakbarov je po nesreči dejal, da ta tragedija opozarja na "resna tveganja, s katerimi se soočajo družine, ki živijo v takšnih objektih", in na nujno potrebo po varnejših alternativah. "Nihče ne bi smel tvegati svojega življenja zgolj zato, da bi našel varno zavetje," je po poročanju AFP zapisal v izjavi.

11.44 Vance: Ne smemo dopustiti, da bi bila naša zunanja politika podrejena Izraelu

Ne smemo dopustiti, da bi bila zunanja politika ZDA na Bližnjem vzhodu podrejena Izraelu, je ameriški podpredsednik ZDA JD Vance dejal v torek na konferenci, ki jo je organiziral ameriški poslovno-tehnološki podcast All-In. 

Čeprav je Izrael pomemben partner ZDA na področju vojaške tehnologije in pri izmenjavi obveščevalnih podatkov, pa se ZDA včasih tudi ne strinjajo z Izraelom, je dejal Vance.

Ob tem je poudaril, da je ameriški predsednik Donald Trump bolj kot kateri koli drugi predsednik ZDA v zadnjih 40 letih pokazal pripravljenost na razhajanje mnenj z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, "kadar je menil, da so interesi ameriškega ljudstva drugačni od interesov izraelske vlade", in da mu pove, ko se z njim glede česa ne strinja.

"V Natu imamo veliko pomembnih odnosov, veliko pomembnih partnerstev, toda to ne pomeni, da bomo našo zunanjo politiko v Evropi popolnoma podredili Natu, na enak način kot ne smemo dopustiti, da bi bila naša zunanja politika na Bližnjem vzhodu podrejena državi Izrael," je zatrdil Vance.

Po oceni ameriškega podpredsednika je zasledovanje interesov ZDA edini način za vodenje racionalne zunanje politike. Vance je sicer že sredi poletja po poročanju portala Politico izjavil, da Izrael skoraj nima več prijateljev po svetu in da bi moral dobro premisliti, preden bi se obrnil proti tistemu, ki ga še ima. Še preden je postal podpredsednik ZDA, je zagovarjal stališče, da ameriški in izraelski interesi niso vedno usklajeni. Menil je tudi, da se ZDA ne bi smele pustiti zvleči v vojno z Iranom. Trump je avgusta pred srečanjem z Netanjahujem v Beli hiši prav tako nakazal, da obstajajo določena razhajanja med ZDA in Izraelom glede Irana.

8.58 ZDA naj bi kmalu odobrile nov paket orožja za Izrael

Washington bi lahko kmalu odobril nov paket orožja za Izrael v vrednosti 2,8 milijarde ameriških dolarjev oz. okoli 2,4 milijarde evrov, so v torek ob sklicevanju na neimenovane vire poročali ameriški mediji, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP. Šlo naj bi za eno največjih dobav ameriškega orožja Izraelu v zadnjih letih.

Vlada predsednika ZDA Donalda Trumpa je prodajo že odobrila, je poročal časnik New York Times, ki se je skliceval na neimenovanega ameriškega uradnika.

Visoki ameriški vladni predstavnik je za AFP dejal, da vse prodaje orožja v tujino potekajo v okviru predpisanih postopkov, a ob tem ni hotel komentirati še neizvedenih poslov. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva pa je zatrdil, da "ministrstvo skladno s svojo politiko ne potrjuje in ne komentira predlaganih prodaj orožja, dokler o njih ni uradno obveščen kongres".

Časnik Washington Post je poročal, da bo paket za Izrael vključeval nekatera od najbolj uničujočih bojnih sredstev v arzenalu držav zahodnega sveta. Med drugim naj bi vključeval 40 tisoč bomb, ki tehtajo po skoraj eno tono, in 20 tisoč bojnih glav tipa penetrator.

Čeprav je transakcija opisana kot prodaja, pa bo financirana z denarjem ameriških davkoplačevalcev, in sicer prek mehanizma za financiranje tujih oboroženih sil, v okviru katerega ZDA zagotovijo sredstva, s katerimi Izrael nato kupi orožje, je navedel Washington Post.

Novica prihaja v času, ko naj bi ameriški vojski primanjkovalo streliva, saj njene zaloge vse bolj kopnijo zaradi vojne z Iranom, ki so jo ZDA skupaj z Izraelom sprožile konec februarja, poroča AFP.

Izrael je skoraj enotonske bombe, ki so po navedbah Washington Posta pomembno prispevale k številu smrtnih žrtev v konfliktih, več stokrat uporabil v Gazi in Libanonu. Vlada nekdanjega ameriškega predsednika Joeja Bidna je na račun zaskrbljenosti zaradi civilnih žrtev v Gazi zadržala pošiljko takšnih bomb v Izrael, Trumpova vlada pa je po prevzemu oblasti v začetku leta 2025 pošiljko odobrila.

7.30 Hutijevci zanikali navedbe o napadu na sveto mesto Meka

Koalicija pod vodstvom Savdske Arabije, ki se bori proti jemenskim hutijevcem, je te obtožila, da so v torek proti islamskemu svetemu mestu Meka na zahodu Savdske Arabije izstrelili brezpilotni letalnik. Predstavnik hutijevcev je danes zanikal te navedbe in jih označil za "izrabljeno laž", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Riad je sporočil, da je v torek sestrelil dron, ki naj bi ga hutijevski uporniki izstrelili proti mestu Meka, ki ga vsako leto obišče na milijone muslimanskih romarjev. Koalicija pod vodstvom Savdske Arabije je v izjavi, ki jo je na omrežju X delil njen tiskovni predstavnik Turki Al Maliki, napovedala odziv in opozorila, da je varnost svetih krajev meja, ki se je ne sme prestopiti, poroča AFP.

Generalni sekretariat Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC), ki jo sestavlja 57 muslimanskih držav, pa je obsodil hutijevske "ostudne napade" na mesto Meka in regijo Medina ter tudi njihovo nenehno agresijo proti Savdski Arabiji.

Predstavnik hutijevcev Hazem Al Asad je danes zavrnil očitke. "Trditve o napadu na Meko so izrabljena laž, ki so jo v preteklosti že uporabljali in ki nikogar več ne preslepi," je zapisal na omrežju X.

V zadnjih dneh so se zaostrili spopadi med hutijevci in Savdsko Arabijo, ki v Jemnu podpira vladne sile. Hutijevci so pred kratkim zasedli večji del obale ob Rdečem morju ter praktično prevzeli nadzor nad ožino Bab al Mandab v osrčju pomorske poti, ki povezuje Rdeče morje z Adenskim zalivom. Pred dnevi so sicer dejali, da nameravajo zagotavljati varnost plovbe na območju, vendar ob tem poudarili, da za savdska plovila velja blokada.

Savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman in egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi sta medtem na torkovem srečanju v Kairu pozvala k svobodni in varni plovbi v Rdečem morju. Podobne pozive je slišati tudi iz zahodnih držav.

7.00 Jemen pozval k zaustavitvi ofenzive hutijevcev in opozoril na grožnjo v Rdečem morju

Veleposlanik Jemna pri Združenih narodih Abdulah Ali Al Sadi je v torek na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN, ki je bilo sklicano po hutijevski zasedbi zahodne obale Jemna ob Rdečem morju, pozval članice k ukrepanju. Opozoril je, da strateška ožina Bab el Mandeb ne sme postati sredstvo za izsiljevanje mednarodne skupnosti.

Razmere na območju strateško pomembne ožine Bab el Mandeb so se v zadnjih dneh zaostrile, potem ko so jemenski hutijevci, ki jih podpira Iran, napredovali ob obali Rdečega morja. Po navedbah ZN so se spopadi na zahodni obali Jemna stopnjevali, hutijevci pa so zavzeli več otokov v južnem Rdečem morju.

Komercialni pomorski promet skozi Rdeče morje za zdaj sicer ostaja večinoma nemoten, vendar napredovanje hutijevcev povečuje zaskrbljenost trgov in držav, zlasti ob nadaljnjih motnjah v prav tako strateško pomembni Hormuški ožini. "Treba je vzpostaviti sistem odvračanja, ki bo milicam preprečil, da bi jemensko ozemlje spremenile v izhodišče za grožnje regiji in svetu," je dejal veleposlanik. Pozval je h krepitvi zmogljivosti jemenske vlade in njenih partnerjev za zaščito obale, pristanišč, teritorialnih voda in pomorskih koridorjev.

Ožina Bab el Mandeb povezuje Rdeče morje z Adenskim zalivom in je eno najpomembnejših pomorskih ozkih grl na svetu. Po tej poti poteka pomemben del trgovine med Evropo in Azijo, ladje med Sredozemskim morjem in Indijskim oceanom pa jo uporabljajo v povezavi s Sueškim prekopom.

Predstavnik Savdske Arabije pri ZN Abdulaziz Alvasil je opozoril, da stopnjevanje dejavnosti hutijevcev ogroža Jemen, regionalno varnost, mednarodno trgovino in svetovne dobavne verige. Dodal je, da hutijevci poskušajo imeti mednarodno skupnost in svetovno gospodarstvo za talca. Za zaščito ključnih pomorskih poti je po njegovem mnenju potreben odločen odziv Varnostnega sveta.

Kitajski predstavnik Sun Lei je izrazil zaskrbljenost zaradi hitrega zaostrovanja ter nasprotoval napadom na energetsko in civilno infrastrukturo. Po njegovih besedah je zaščita plovbe v Rdečem morju skupna mednarodna odgovornost.

Ameriška predstavnica Jennifer Locetta pa je dejala, da svoboda plovbe predstavlja temelj svetovnega gospodarstva in da si ZDA skupaj s partnerji prizadevajo za to, da bi jo zaščitile. Hutijevce je pozvala, naj se umaknejo z zavzetih območij in končajo napade, Iran pa, naj jih preneha podpirati.

Združeni narodi so poudarili tudi pomen nadaljnje humanitarne pomoči Jemnu, ki je ena najrevnejših držav na svetu. Opozarjajo, da bi nadaljnje zaostrovanje lahko še poglobilo že tako hudo humanitarno krizo v državi. Po podatkih ZN bo humanitarno pomoč v Jemnu letos potrebovalo več kot 22 milijonov ljudi, več kot 18 milijonov pa jih je izpostavljenih akutni prehranski negotovosti.

6.45 Vojna z Iranom do zdaj ZDA stala okrog 38 milijard dolarjev

Ameriška vojna z Iranom je davkoplačevalce v ZDA do 1. avgusta stala približno 38 milijard dolarjev (32,90 milijarde evrov), stroški pa bi se lahko ob nadaljevanju spopadov povečevali za najmanj od dve do tri milijarde dolarjev na mesec (od 1,73 do 2,60 milijarde evrov), je v torek sporočil kongresni proračunski urad (CBO).

Gre za do zdaj najobsežnejšo oceno finančnih posledic vojne, ki jo je pripravila neodvisna analitična služba ameriškega kongresa. CBO je navedel, da so do zdaj nastali stroški povezani predvsem z nadomeščanjem porabljenega streliva in v bojih izgubljene opreme, večjo porabo goriva ter drugimi operativnimi izdatki ameriškega obrambnega ministrstva.

Največji posamezni strošek je bilo nadomeščanje porabljenega streliva, za kar je bilo do 1. avgusta namenjenih približno 21,7 milijarde dolarjev (18,79 milijarde evrov), podatke iz poročila CBO navaja CNN.

Kongresni urad opozarja, da bi se mesečni stroški v primeru nadaljevanja konflikta razlikovali glede na intenzivnost spopadov. Če bi nasilje ostalo na razmeroma nizki ravni, bi vsak dodatni mesec vojne stal okoli dve milijardi dolarjev (1,73 milijarde evrov). Ob ponovitvi intenzivnejših spopadov, kakršni so potekali julija, bi medtem stroški dosegli približno tri milijarde dolarjev (2,60 milijarde evrov) mesečno, ob nadaljnjem stopnjevanju pa bi lahko bili še višji.

CBO v izračun ni vključil nekaterih stroškov, med drugim morebitne obnove poškodovanih ameriških vojaških oporišč na Bližnjem vzhodu, saj od obrambnega ministrstva ni prejel dovolj podatkov za oceno. Prav tako niso vključeni dolgoročni stroški zdravstvene oskrbe in invalidskih nadomestil za veterane.

Poleg neposrednih vojaških stroškov je ocenil tudi širše gospodarske posledice vojne. Zaradi motenj v dobavi nafte in zemeljskega plina naj bi bile cene energije višje, kar bo v prvem četrtletju 2027 povišalo inflacijo za 0,5 odstotne točke v primerjavi s februarsko napovedjo.

6.23 Hud udarec za Evropo: Savdska Arabija zmanjšala dobavo nafte

Savdska Arabija je po napadih, v katerih je bil poškodovan ključni izvozni naftovod do Rdečega morja, zmanjšala dobavo nafte v Evropo, poroča agencija Reuters. Zaradi tega so vodilni evropski kupci, predvsem Poljska, prisiljeni poiskati alternativne vire nafte na trgu, kjer so cene že presegle 120 dolarjev za sod.

Več preberite v spodnji novici:

Novice Hud udarec za Evropo: Savdska Arabija zmanjšala dobavo nafte

Novice Iran zavrača pogovore z ZDA po Trumpovih izjavah

Novice Pogovori med Iranom in zalivskimi državami o Hormuški ožini preloženi

Novice Nov napad v Hormuški ožini: je ogrožena oskrba z gorivom?