Torek, 16. 6. 2026, 19.22
3 tedne, 3 dni
Bližnji vzhod
V Hormuški ožini je vsega konec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,27
Blokado iranskih pristanišč je ameriški predsednik Donald Trump aprila odredil v odziv na iransko blokado Hormuške ožine, ene ključnih pomorskih poti za prevoz nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz regije.
Ameriška pomorska blokada iranskih pristanišč je odpravljena, je danes sporočil namestnik iranskega zunanjega ministra Madžid Taht-Ravanči. Po poročanju iranskih medijev je več iranskih tankerjev in drugih plovil obnovilo plovbo na območju po dogovoru z ZDA.
19.15 V izraelskih napadih na jugu Libanona več mrtvih
17.23 Ameriška pomorska blokada po navedbah Irana odpravljena
16.55 ZDA in Iran bosta dogovor podpisala v petek v švicarskem Bürgenstocku
15.40 Trump kritičen do izraelskih operacij v Libanonu
13.20 Trump: ZDA niso obvezane vlagati v Iran
7.10 Iranske ladje naj bi prečkale območje ameriške blokade v Omanskem zalivu
19.15 V izraelskih napadih na jugu Libanona več mrtvih
Izraelska vojska je danes izvedla nove napade v bližini Nabatije na jugu Libanona, v katerih so bile ubite najmanj štiri osebe, poročajo libanonski mediji. Izrael z napadi nadaljuje kljub dogovoru med ZDA in Iranom o končanju vojne na Bližnjem vzhodu, ki vključuje tudi konflikt v Libanonu.
Po poročanju libanonske tiskovne agencije NNA je izraelska vojska v napadih z droni zadela dve vozili na jugu Libanona. Poleg štirih smrtnih žrtev je bilo v napadih ranjenih več ljudi, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je končanje vojne v Libanonu danes označil kot najpomembnejšo točko dogovora z ZDA. Menil je tudi, da konec vojne na Bližnjem vzhodu ne bo popoln brez umika izraelskih sil z ozemelj, ki so jih zasedle v času vojne.
Izraelska vojska je potrdila, da je izvedla napade na jugu Libanona, da bi "odpravila grožnjo, potem ko so vojaki opazili sumljivo vozilo v bližini območja, kjer so delovali". Vojska je zatrdila tudi, da je prestregla več raket, ki jih je na položaje njihovih vojakov izstrelil Hezbolah.
Čeprav se je konflikt v Libanonu po dogovoru med ZDA in Iranom umiril, so izraelski napadi na jugu države od ponedeljka doslej zahtevali najmanj pet smrtnih žrtev, še poroča NNA.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je končanje vojne v Libanonu danes označil kot najpomembnejšo točko dogovora z ZDA. Menil je tudi, da konec vojne na Bližnjem vzhodu ne bo popoln brez umika izraelskih sil z ozemelj, ki so jih zasedle v času vojne.
17.23 Ameriška pomorska blokada po navedbah Irana odpravljena
Ameriška pomorska blokada iranskih pristanišč je odpravljena, je danes sporočil namestnik iranskega zunanjega ministra Madžid Taht-Ravanči. Po poročanju iranskih medijev je več iranskih tankerjev in drugih plovil obnovilo plovbo na območju po dogovoru z ZDA.
Trump je že v ponedeljek ob prihodu na vrh skupine G7 v francoskem Evianu dejal, da bo Hormuška ožina od petka, ko bosta strani v Švici uradno podpisali sporazum, spet v celoti odprta za ladijski promet. Zatrdil je tudi, da ZDA ne bodo potrebovale veliko pomoči pri zagotavljanju, da ožina ostane odprta, potem ko je pomoč pri tem ponudilo več evropskih držav.
"Odprava blokade je bilo nekaj, kar smo poudarjali že od samega začetka. Zdaj se je to začelo in blokada je bila odpravljena pred uradnim podpisom," je povedal Ravanči. Pred tem so iranski mediji poročali, da nekateri iranski tankerji in druga plovila znova plujejo na območju ožine.
Blokado iranskih pristanišč je ameriški predsednik Donald Trump aprila odredil v odziv na iransko blokado Hormuške ožine, ene ključnih pomorskih poti za prevoz nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz regije.
16.55 ZDA in Iran bodo dogovor podpisali v petek v švicarskem Bürgenstocku
ZDA in Iran bodo dogovor o končanju vojne na Bližnjem vzhodu podpisali v petek v švicarskem letovišču Bürgenstock, je danes potrdilo švicarsko zunanje ministrstvo. Po podpisu se bodo začela pogajanja o končnem sporazumu med sprtima stranema, ki bo zajemal tudi iranski jedrski program.
Težko dostopno lokacijo v Bürgenstocku, ki se jo da preprosto zavarovati, so po navedbah švicarskega zunanjega ministrstva predlagali v ZDA in Iranu, pa tudi pakistanski in katarski posredniki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Medtem ko vsebina dogovora o končanju vojne, ki se je z napadi ZDA in Izraela na Iran začela konec februarja, še ni povsem znana, je ameriški predsednik Donald Trump danes ob robu vrha skupine G7 v Franciji kot glavno točko znova izpostavil zavezo, da Iran ne bo imel jedrskega orožja.
"Iran nikoli ne bo imel jedrskega orožja, tako piše (v besedilu, op. p.). (...) To je približno 99,9 odstotka tega, kar sem želel," je nadaljeval in dodal, da bo Hormuška ožina odprta za promet brez pristojbin.
15.40 Trump kritičen do izraelskih operacij v Libanonu
Izrael bi moral v vojni proti šiitskemu gibanju Hezbolah v Libanonu ravnati bolj odgovorno, je danes izjavil ameriški predsednik Donald Trump. Prepričan je, da se Izrael s Hezbolahom bori predolgo in da je v konfliktu umrlo preveč ljudi. V luči tega je tudi omenil možnost, da bi se v vojno proti Hezbolahu vključila Sirija.
"Nisem zadovoljen s tem, kako je Izrael ravnal glede Libanona in Hezbolaha, delo bi morali opraviti hitreje," je na srečanju s katarskim emirjem Tamimom bin Hamadom al Tanijem ob robu vrha skupine G7 v Franciji povedal Trump.
Svoj odnos z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem je Trump opisal kot "neverjeten". Prepričan je, da bi bil Izrael brez njega že davno razstreljen. "Brez ZDA ne bi bilo Izraela. Brez mene ne bi bilo Izraela," je še dodal.
Opozoril je, da je v konfliktu umrlo preveč ljudi, navaja nemška tiskovna agencija DPA. "Ni treba porušiti stanovanjskega bloka vsakič, ko iščete nekoga, ker je v teh stanovanjskih blokih veliko ljudi, in niso vsi iz Hezbolaha, to vam lahko povem," je dodal.
Trump je tudi omenil možnost, da bi se v vojno proti Hezbolahu lahko vključil sirski predsednik Ahmed al Šara, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Izraelu sem predlagal, naj Sirija poskrbi za Hezbolah. Če sem iskren, mislim, da bi to bolje opravili. (...) Če Izrael ne more opraviti dela (proti Hezbolahu, op. p.), ne da bi ubili vse druge, bo to delo opravil on (Šara, op. p.)," je dejal predsednik ZDA.
Svoj odnos z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem je Trump opisal kot "neverjeten". Prepričan je, da bi bil Izrael brez njega že davno razstreljen. "Brez ZDA ne bi bilo Izraela. Brez mene ne bi bilo Izraela," je še dodal.
13.20 Trump: ZDA niso obvezane vlagati v Iran
ZDA po sklenitvi mirovnega dogovora niso obvezane vlagati v Iran, je danes na vrhu G7 v francoskem Evianu dejal ameriški predsednik Donald Trump. V Teheranu so medtem sporočili, da se bo petkovega uradnega podpisa dogovora med stranema v Švici udeležil predsednik parlamenta in glavni pogajalec islamske republike Mohamad Bager Galibaf.
"V Iran ne vlagamo nobenega denarja," je dejal Donald Trump.
Potem ko sta Washington in Teheran dosegla dogovor o končanju vojne, ki se je začela z izraelsko-ameriškimi napadi na Iran konec februarja, sta tako sprti strani kot posrednik Pakistan potrdili, da bo uradni podpis na sporedu v petek v Švici. Po podpisu se bodo začela pogajanja o končnem sporazumu, ki bo zajemal tudi iranski jedrski program.
Trump je ob ponedeljkovem prihodu na vrh skupine gospodarsko najbolj razvitih držav v francoskem letovišču ob Ženevskem jezeru napovedal, da bo Hormuška ožina od petka zopet v celoti odprta za ladijski promet. Danes je nato po srečanju s katarskim emirjem šejkom Tamimom bin Hamadom al Tanijem izjavil, da ZDA ne vlagajo v Iran in da tudi po sklenitvi dogovora niso obvezane vlagati vanj.
"V Iran ne vlagamo nobenega denarja," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Ob tem je ponovil, da je glavni cilj sporazuma z Iranom, da ta ne pridobi jedrskega orožja, rekoč da bo v nasprotnem primeru islamsko republiko doletel "pravi pekel".
7.10 Iranske ladje naj bi prečkale območje ameriške blokade v Omanskem zalivu
Najmanj pet iranskih ladij je v ponedeljek zvečer brez incidentov prečkalo območje ameriške pomorske blokade v Omanskem zalivu. Pred tem je predsednik ZDA Donald Trump za petek napovedal popolno odprtje Hormuške ožine, potem ko sta strani sklenili mirovni dogovor.
Po navedbah iranskih medijev so v ponedeljek zvečer območje blokade prečkali najmanj trije naftni tankerji in dve tovorni ladji. Blokado iranskih pristanišč je aprila odredil Trump v odziv na iransko blokado Hormuške ožine, ene ključnih pomorskih poti za prevoz nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz regije.
Trump je pred tem v ponedeljek ob prihodu na vrh G7 v francoskem Evianu dejal, da bo Hormuška ožina od petka, ko bosta strani v Švici uradno podpisali mirovni dogovor, spet v celoti odprta za ladijski promet. Zatrdil je tudi, da ZDA ne bodo potrebovale veliko pomoči pri zagotavljanju, da ožina ostane odprta.
Po sklenitvi dogovora o končanju vojne, ki so jo z napadi na Iran konec februarja začele ZDA in Izrael, so se iz sveta vrstili pozitivni odzivi. Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob tem naznanil, da je francosko-britanska vojaška misija za zagotavljanje proste plovbe v Hormuški ožini pripravljena na napotitev. Na sodelovanje v njej je po besedah premierke Georgie Meloni pripravljena tudi Italija.
