Ponedeljek, 15. 6. 2026, 15.11
3 tedne, 4 dni
Vojna v Ukrajini
Slovenija obsodila ruski napad na samostan v Ukrajini #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,67
Slovenija je zgrožena nad sinočnjim ruskim napadom na območje samostana Kijevsko-Pečerska Lavra v Ukrajini, ki je vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine in je eno najsvetejših svetišč pravoslavnega krščanstva, je danes sporočilo zunanje ministrstvo. Opozorilo je, da namerno napadanje verskih objektov predstavlja vojni zločin.
17.35 Kritik Kremlja Jašin v izgnanstvu ustanovil politično stranko
17.05 Kallas: Putinova vojna v Ukrajini se je znašla v slepi ulici
15.05 Slovenija obsodila ruski napad na samostan v Ukrajini
15.00 Zunanji ministri EU s sankcijami proti podpornikom ruske agresije na Ukrajino
13.55 Unesco in evropski voditelji obsodili napade na kijevsko katedralo
7.00 Rusi z novimi obsežnimi napadi nad Ukrajino
17.35 Kritik Kremlja Jašin v izgnanstvu ustanovil politično stranko
Ruski opozicijski politik Ilja Jašin je v Berlinu ustanovil politično stranko, katere cilj je povezati razdrobljeno rusko opozicijo v izgnanstvu. Na ustanovnem kongresu so stranko poimenovali Mirna Rusija, je na družbenih omrežjih danes sporočil Jašin, ki živi v izgnanstvu v Nemčiji.
Kot je sporočil Jašin, bo stranka zastopala "prave interese Rusije", v nasprotju s politiko, ki jo vodi ruski predsednik Putin. "S temi interesi mislimo na umik vojakov iz Ukrajine in zavračanje imperializma, zagotavljanje človekovih in državljanskih pravic ter pravičnega družbenega reda," je dejal na družbenem omrežju X.
Ну что ж, друзья, давайте я расскажу, как мы создали новую политическую партию и как прошел её учредительный съезд.
— Илья Яшин (@IlyaYashin) June 15, 2026
Сложные два дня, в течение которых было много споров, много критики и много эмоций. Но это был очень живой съезд, где голос каждого имел значение, где решения… pic.twitter.com/5ENnwekiOj
Kritik Kremlja Jašin je bil izvoljen za predsednika Mirne Rusije. Olga Podolska, nekdanja poslanka iz ruske regije Tula, pa je postala podpredsednica stranke.
Ruska opozicija v izgnanstvu se sooča z nezmožnostjo, da bi vplivala na politični razvoj v Rusiji. Kljub prizadevanjem za vzpostavitev enotne fronte proti Putinu ostaja razdrobljena in razdvojena zaradi osebnih in političnih rivalstev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Med gosti na strankinem kongresu sta bila tudi Leonid Volkov iz Fundacije za boj proti korupciji, ki jo je ustanovil pokojni opozicijski voditelj Aleksej Navalni, in Marat Gelman iz Ruskega protivojnega odbora.
Jašin je bil vrsto let tesen sodelavec ostrega Putinovega kritika Navalnega, ki je v še nepojasnjenih okoliščinah pred dvema letoma umrl v ruskem zaporu. Tudi Jašin je bil zaradi kritike ruske vojne v Ukrajini konec leta 2022 obsojen na dolgoletno zaporno kazen, nato pa so ga v okviru izmenjave večjega števila zapornikov med Zahodom in Moskvo avgusta 2024 izpustili iz zapora in deportirali iz Rusije. Od takrat živi v Berlinu.
17.05 Kallas: Putinova vojna v Ukrajini se je znašla v slepi ulici
Vojna ruskega predsednika Vladimirja Putina v Ukrajini se je znašla v slepi ulici, je po današnjem zasedanju zunanjih ministrov EU v Luxembourgu povedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas. Ob tem je bila kritična do nastopov ruskih umetnikov v državah članicah, tudi današnjega sopranistke Ane Netrebko v Luksemburgu.
Ruski nočni napadi, v katerih je bila poškodovana kijevska katedrala Marijinega vnebovzetja iz 11. stoletja, ki je na Unescovem seznamu kulturne dediščine, po besedah Kallas kažejo na absurdnost trditev Rusije, da je varuhinja krščanstva. "Za temi napadi ni vojaške logike. Putinova vojna se je znašla v slepi ulici," je poudarila in dodala, da so se vsi zunanji ministri strinjali o potrebi po nadaljnji podpori Ukrajini in krepitvi pritiska na Rusijo.
Vojna ruskega predsednika Vladimirja Putina v Ukrajini se je znašla v slepi ulici, je po današnjem zasedanju zunanjih ministrov EU v Luxembourgu povedala Kaja Kallas.
Poudarila je, da medtem ko Rusija bombardira katedrale, ruskih športnikov in umetnikov v Evropi "ne bi smeli sprejemati z rdečo preprogo". Tako je izrazila tudi obžalovanje nad tem, da bo drevi v luksemburški filharmoniji nastopila ruska sopranistka Ana Netrebko.
Nekaj deset metrov stran od filharmonije bo namreč danes potekala medvladna konferenca med EU in Ukrajino, na kateri bodo odprli prvi sklop pogajalskih poglavij in s tem začeli vsebinsko fazo pogajanj o vstopu Ukrajine v unijo. Naslednji korak na poti v unijo bo danes storila tudi Moldavija.
Zunanji ministri držav članic EU so sicer razpravljali o nadaljnji podpori Kijevu v boju z rusko agresijo in novem svežnju sankcij proti Moskvi. Obenem so podprli uvedbo ukrepov proti 81 posameznikom in pravnim osebam zaradi podpore agresiji, širjenja ruske državne propagande in kršenja človekovih pravic v Rusiji.
15.05 Slovenija obsodila ruski napad na samostan v Ukrajini
"Ta barbarski napad je popolnoma nesprejemljiv," je o napadu na kijevsko katedralo dejal slovenski zunanji minister Tone Kajzer.
Slovenija je zgrožena nad sinočnjim ruskim napadom na območje samostana Kijevsko-Pečerska Lavra v Ukrajini, ki je vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine in je eno najsvetejših svetišč pravoslavnega krščanstva, je danes sporočilo zunanje ministrstvo. Napad je obsodila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.
"Zažig svetega kraja bogoslužja predstavlja napad na našo skupno kulturno in duhovno dediščino. Ta napad je del neizprosne ruske kampanje proti ukrajinskim mestom in civilistom. Namerno napadanje verskih objektov predstavlja vojni zločin in očitno kršitev mednarodnega humanitarnega prava," je na omrežju X zapisalo ministrstvo.
Opozorili so, da Rusija s tovrstnimi napadi ponovno kaže, da nima resničnega interesa za mirovna pogajanja. "Slovenija ostaja neomajno zavezana podpori Ukrajini in njenemu prebivalstvu na poti do pravičnega in trajnega miru," so še dodali.
Tudi zunanji minister Tone Kajzer je na današnjem zasedanju zunanjih ministrov EU obsodil ruski napad in izrekel sožalje družinam žrtev. "Ta barbarski napad je popolnoma nesprejemljiv. Ne smemo dovoliti, da bi se takšna dejanja nadaljevala brez posledic. Rusija mora odgovarjati za svoja dejanja," je dejal.
Dodal je, da nova slovenska vlada močno podpira širitev EU, ne samo na Zahodni Balkan, temveč tudi na Ukrajino in Moldavijo. V luči tega je pozdravil napovedano odprtje prvega pogajalskega sklopa za Ukrajino in Moldavijo. Ponovil je tudi, da bo Slovenija podporo Ukrajini še okrepila. Hkrati se je zavzel za krepitev pritiska na Rusijo, čimprejšnji sprejem 21. svežnja sankcij in okrepitev globalnega ozaveščanja o pomenu zagotavljanja odgovornosti Rusije za zločine, storjene v Ukrajini.
Na napad se je odzvala tudi predsednica Pirc Musar, ki je v objavi na omrežju X izrazila globoko sožalje žrtvam in solidarnost z ukrajinskim narodom. "Nočni napadi na Ukrajino so terjali nova življenja ter povzročili škodo na civilni in kulturni dediščini. Zaščita civilistov in spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava morata ostati brezpogojna," je še zapisala.
Posledice ruskega napada na ukrajinsko prestolnico.
15.00 Zunanji ministri EU s sankcijami proti podpornikom ruske agresije na Ukrajino
Zunanji ministri članic EU so danes v Luxembourgu potrdili uvedbo sankcij proti 81 posameznikom in pravnim osebam zaradi podpore ruski agresiji na Ukrajino in kršenja človekovih pravic v Rusiji, so sporočili s Sveta EU. Med sankcioniranimi so tudi podjetja v Turčiji, Združenih arabskih emiratih, Azerbajdžanu in na Kitajskem.
"Danes smo potrdili nov paket sankcij, da bi okrepili pritisk na Rusijo, da bi ta končala vojno. Ti ukrepi merijo v srce ruskega vojaško-industrijskega kompleksa, rusko floto ladij v senci in omrežij, ki podpihujejo hibridne napade Moskve proti Evropi," je po sprejetju ukrepov sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas.
Sankcije so med drugim uvedli proti sedmim posameznikom in 21 pravnim osebam, ki po navedbah EU podpirajo ruski vojaško-industrijski kompleks. Med temi sta tudi kitajski podjetji Shenzhen Minghuaxin in Xinxiang Richful Lubricant Additive Company.
Zaradi sodelovanja pri transportu in izvozu ruske nafte, tudi prek ruske flote ladij v senci, pa so na seznam sankcioniranih dodali dva posameznika in 24 pravnih oseb, med njimi podjetja s sedežem v Rusiji, Turčiji, Združenih arabskih emiratih, Azerbajdžanu, Hongkongu in Liberiji.
Proti desetim ljudem in eni pravni osebi so medtem sankcije uvedli zaradi sodelovanja pri širjenju ruske državne propagande ter poskusih vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Med temi so po navedbah Sveta propagandist Kiril Fedorov, urednica državnega časopisa Krimska Gazeta Marija Volkonska in škof ruske pravoslavne cerkve Georgij Ševkunov.
V povezavi s pregonom, zastrupitvijo in smrtjo ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega v kazenski koloniji v Sibiriji februarja 2024 pa so uvedli sankcije še proti eni pravni osebi in 15 posameznikom. Med njimi so tudi ruski sodniki in tožilci ter zdravstveno osebje, so navedli na Svetu EU.
Gre sicer za ukrepe, ločene od pretekli teden predstavljenega 21. svežnja sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, ki ga danes na zasedanju v Luxembourgu prav tako obravnavajo zunanji ministri držav članic.
V ločenem postopku je EU danes uvedla sankcije proti šestim posameznikom, ker so sodelovali pri oviranju parlamentarnih volitev v Moldaviji septembra 2025, ki ga je financirala Rusija, so navedli na Svetu EU. Med njimi sta tudi ruska državljana Anton Tregub in Anton Usov.
13.55 Unesco in evropski voditelji obsodili napade na kijevsko katedralo
Iz Evrope se vrstijo obsodbe napadov, ki so ponoči povzročili požar na katedrali v Kijevu, vpisane na seznam Unescove svetovne dediščine. Ukrajina je odgovornost pripisala Rusiji, ki to zanika. Po mnenju evropskih voditeljev to kaže, da Moskve mir ne zanima. Pri Unescu pa so izrazil zaskrbljenost zaradi znatne škode, ki naj bi nastala na katedrali.
Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je danes obsodila napad, ki je "domnevno povzročil znatno škodo na zunanjosti in notranjosti katedrale Marijinega vnebovzetja" na območju samostana Kijevsko-Pečerska Lavra, so zapisali na družbenem omrežju X. "Prizadete so bile tudi sosednje zgodovinske strukture, vključno z elementi utrjenega kompleksa Lavre in stolpom Ivana Kušnika," je še dejal Unesco v izjavi.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prav tako obsodila obsežne napade. Ob tem je na družbenem omrežju X zatrdila, da bodo voditelji danes na srečanju skupine G7 v francoskem Evianu razpravljali o naslednjih korakih, da bi "povečali pritisk na Rusijo, pripeljali (ruskega predsednika Vladimirja) Putina za pogajalsko mizo in končali to nesmiselno ubijanje".
Da Moskva z zadnjimi obsežnimi napadi na Ukrajino ne kaže pripravljenosti, da bi se resno vključila v mirovna pogajanja, je menil tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Nemčija je "najostreje" obsodila raketne napade, v katerih je bila poškodovana zgodovinska pravoslavna katedrala. "To kaže, kako malo je ruska stran pripravljena storiti, da bi pripomogla k zmanjšanju napetosti in rešitvi tega konflikta," je dejal tiskovni predstavnik vlade v Berlinu.
Po mnenju nemškega zunanjega ministra Johanna Wadephula ti "gnusni napadi" na evropsko kulturo dediščino neprecenljive vrednosti kažejo, da na ruski strani še vedno ni resnične pripravljenosti za začetek pogajanj o končanju vojne, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je obsodil napade, ki so zahtevali civilne žrtve in v katerih je bila zadeta Kijevsko-Pečerska Lavra, "eden najpomembnejših krajev ukrajinskega pravoslavja in Unescova svetovna dediščina". Po njegovih besedah "nič ne opravičuje tega napada na našo univerzalno dediščino".
Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot pa je napad na kijevsko katedralo primerjal z bombardiranjem pariške katedrale Notre-Dame. "To je Unescova svetovna dediščina, kar je za nas v Franciji enakovredno bombardiranju katedrale Notre-Dame ali bazilike Saint-Denis, kar je popolnoma nesprejemljivo," je Barrot dejal ob prihodu na srečanje zunanjih ministrov EU v Luxembourgu.
Italijanski zunanji minister in podpredsednik vlade Antonio Tajani pa je ocenil, da so napadi na Unescovo območje "neverjetno resni" in kažejo, da Rusije mir ne zanima. Kremelj dela "resne napake" in kaže, da je v težavah, je prepričan Tajani, ki je pozval k nadaljevanju prizadevanj, da bi končno prišlo do dialoga med sprtima stranema.
7.00 Rusi z novimi obsežnimi napadi nad Ukrajino
Štirje ljudje so bili ubiti v napadih na ukrajinsko prestolnico, pet reševalcev pa je umrlo v mestu Harkov na severovzhodu, ko so poskušali pogasiti požar, ki ga je povzročil ruski napad.
Droni in rakete so povzročili požare tudi na poslopjih v Kijevu, kjer je po navedbah župana Vitalija Klička brez elektrike ostalo več kot 140 tisoč ljudi.
V napadih na stanovanjske hiše v prestolnici je bilo poleg smrtnih žrtev 23 ljudi ranjenih, še pet jih je poškodbe utrpelo v Harkovu.
V napadih je škodo utrpela tudi katedrala Marijinega vnebovzetja iz 11. stoletja na območju samostana Kijevsko-Pečerska lavra, ki je na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Francoska tiskovna agencija AFP poroča o več kot desetih gasilnih tovornjakih, ki poskušajo pogasiti plamene. Na eni strani cerkve je videti veliko luknjo, delno uničena je bila tudi streha.
Ukrajinska premierka Julija Sviridenko je dejala, da gre za "brutalen napad na naše ljudi in našo dediščino". Zunanji minister Andrij Sibiha pa je napovedal, da bodo pri Unescu in drugih mednarodnih organizacijah zahtevali ustrezen odziv na tovrsten "državni barbarizem".
Ukrajinska soseda Poljska je po poročanju BBC sporočila, da je v preventivnem odzivu na ruske napade na Kijev mobilizirala vojaška letala in za morebitno uporabo pripravila sisteme zračne obrambe.
V ukrajinskem napadu na mesto Tula južno od Moskve so bili medtem danes po navedbah lokalnih oblasti ubiti trije ljudje, še trije pa ranjeni.
Novi napadi potekajo pred današnjim začetkom vrha skupine gospodarsko najrazvitejših držav G7 v Franciji, kjer je na programu tudi vojna v Ukrajini. Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo po telefonu govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
