Torek, 9. 6. 2026, 13.43
1 mesec, 1 teden
Vojna v Ukrajini
Voditelji nordijskih in baltskih držav podprli članstvo Ukrajine v Natu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,04
"Ukrajino podpiramo na njeni nepovratni poti do polne evroatlantske integracije, vključno s članstvom v Natu."
Voditelji nordijskih in baltskih držav so po današnjem srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v estonski prestolnici Talin izrazili podporo Ukrajini na njeni "nepovratni poti" k članstvu v zvezi Nato. Zelenski je opravil tudi več dvostranskih srečanj z voditelji držav.
19.16 Voditelji nordijskih in baltskih držav podprli članstvo Ukrajine v Natu
17.23 V eksploziji avtomobila v bližini Moskve ubit visok vojaški častnik
13.40 Bruselj predlaga prepoved vstopa v EU za ruske borce v Ukrajini
7.41 V ruskih napadih na Harkov ubitih več ljudi
19.16 Voditelji nordijskih in baltskih držav podprli članstvo Ukrajine v Natu
"Ukrajina je strateška varnostna partnerica Nata, ki s svojimi izkušnjami na bojišču, tehnološkimi inovacijami in industrijskimi zmogljivostmi neposredno prispeva k evroatlantski varnosti," so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili voditelji.
"Ukrajino podpiramo na njeni nepovratni poti do polne evroatlantske integracije, vključno s članstvom v Natu," so dodali ob robu vrha NB8. Skupino tvorijo Švedska, Finska, Norveška, Islandija, Danska, Estonija, Latvija in Litva.
Ob tem je Zelenski opravil več dvostranskih srečanj, med drugim z estonskim premierjem Kristenom Michalom, predsednikom Alarjem Karisom, latvijskim premierjem Andrisom Kulbergsom, finskim predsednikom Alexandrom Stubbom, finskim premierjem Petterijem Orpom in norveškim premierjem Jonasom Gahrom Storejem.
"Evropa je najmočnejša, ko Evropejci delujejo skupaj, ne ločeno. To dosegamo v vseh naših formatih," je po koncu srečanja na omrežju X zapisal Zelenski. Dodal je, da se skupaj pripravljajo na prihajajoča vrha EU in Nata. Slednjega bo prihodnji mesec gostila Turčija.
Europe is strongest when Europeans act together, not separately. This is what we are achieving in all our formats. On Sunday, we had the Ukraine–E3 format. Today, it is Ukraine–NB8. And we stay in regular contact with the United States. We are preparing together for the upcoming… pic.twitter.com/bgwWaSI7oS
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) June 9, 2026
Na skupni konferenci s Karisom se je dotaknil tudi ruske agresije na Ukrajino. "Idealna rešitev v mirovnih pogajanjih je takojšnje končanje vojne. Vsaj prvi korak je treba narediti - brezpogojno, popolno premirje. To je pomembno," je poudaril.
Še najpomembnejše srečanje je Zelenski opravil z latvijskim premierjem Kulbergsom, s katerim sta po poročanju baltske tiskovne agencije BNS podpisala sporazum o sodelovanju na področju dronov.
Nordijske in baltske države so med najmočnejšimi podpornicami Ukrajine v več kot štiriletni vojni z Rusijo. Po podatkih Estonije, ki jih navaja nemška tiskovna agencija DPA, je osem držav, od katerih jih pet meji na Rusijo, Kijevu skupaj zagotovilo več kot 42 milijonov evrov pomoči, kar predstavlja najvišji prispevek na prebivalca na svetu.
17.29 V eksploziji avtomobila v bližini Moskve ubit visok vojaški častnik
V mestu Balašiha, približno deset kilometrov izven ruske prestolnice Moskva, je danes zjutraj odjeknila silovita eksplozija, ki je popolnoma uničila osebno vozilo znamke BMW X3. V incidentu je umrl moški, ruski mediji pa poročajo, da bi lahko šlo za visokega častnika ruske vojske, vendar uradnih potrditev identitete za zdaj ni.
Več preberite v novici:
13.40 Bruselj predlaga prepoved vstopa v EU za ruske borce v Ukrajini
Evropska komisija predlaga prepoved vstopa v EU vsem, ki so od začetka ruske agresije na Ukrajino služili v ruski vojski, je ob današnji predstavitvi že 21. svežnja evropskih sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na sosednjo državo povedala predsednica komisije Ursula von der Leyen.
"Prvič doslej predlagamo prepoved vstopa v Evropsko unijo vsem, ki so služili v ruski vojski od začetka vojne. Evropa je prepovedana za vse, ki so sodelovali v invaziji na Ukrajino," je povedala von der Leyen, pri čemer ni podala dodatnih podrobnosti.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je na družbenem omrežju X zapisala, da bodo uvedli prepoved izdajanja vizumov (nekdanjim) borcem ruskih oboroženih sil in skupin, ki sodelujejo z njimi.
Danes predstavljeni predlog novih sankcij proti Moskvi, ki ga bodo zdaj obravnavale države članice Unije, po besedah predsednice Komisije prvič do zdaj vključuje tudi ribiški sektor. "Predlagamo precejšnje omejitve uvoza nekaterih ribjih proizvodov in popolno prepoved uvoza drugih, vključno s polenovko," je pojasnila in dodala, da bodo te omejitve veljale tudi za Belorusijo, da ne bi Rusija prek nje izvažala rib v Evropo.
Na področju energetike medtem Bruselj predlaga začasno zamrznitev cenovne kapice za rusko nafto, namenjene omejevanju izvoza tega energenta iz Rusije v tretje države, pri 44,10 dolarja na 159-litrski sod.
Kot je še povedala von der Leyen, predlog predvideva zamrznitev izvajanja mehanizma za prilagajanje cenovne kapice razmeram na trgu do januarja prihodnje leto. Mehanizem namreč ni bil narejen za šoke, kakršnega je povzročilo zaprtje Hormuške ožine, povezano z vojno z Iranom, je poudarila.
Poleg tega predlaga uvedbo sankcij proti dodatnim 30 ladjam t. i. ruske flote v senci, ki jih Moskva uporablja za izogibanje zahodnim sankcijam. Trenutno je na črnem seznamu 632 takšnih ladij, je dejala predsednica komisije. Ta bi po novem omejila še prodajo tankerjev za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) Rusiji.
Danes predlagani 21. sveženj sankcij poleg tega vključuje ukrepe na področjih finančnih storitev in trgovine s kriptovalutami. Komisija predlaga uvedbo prepovedi poslovanja z dodatnimi 31 ruskimi bankami ter 20 bankami, platformami s kriptovalutami in trgovci z nafto v tretjih državah.
Na področju trgovine pa predlog vključuje dodatne omejitve izvoza izdelkov in tehnologij, ki jih uporablja ruska vojaška industrija. Von der Leyen je med temi omenila kovine, ki ji uporabljajo letalska, vesoljska in obrambna industrija, ter tehnologije, povezane z droni. Poleg tega na Komisiji predlagajo dodatne omejitve izvoza blaga iz Rusije v vrednosti 60 milijonov evrov.
Kaja Kallas
Po navedbah Kallas namerava EU zaostriti tudi sankcije proti posameznikom in pravnim osebam, ki omogočajo rusko vojaško agresijo proti Ukrajini. Predlaga, da bi sankcije, ki vključujejo prepoved vstopa v EU in zamrznitev premoženja v njej, doletele več kot 170 ljudi in pravnih oseb iz finančnega in energetskega sektorja ter sektorja proizvodnje dronov.
To je najobsežnejši predlog za sankcioniranje od začetka vojne, je zapisala na omrežju X.
EU je od začetka ruske agresije na Ukrajino februarja 2022 sprejela 20 svežnjev sankcij proti Rusiji. Zadnjega, ki je prav tako vključeval omejevalne ukrepe na področjih energetike, finančnih storitev in trgovine, so države članice potrdile konec aprila.
7.14 V ruskih napadih na Harkov ubitih več ljudi
V ruskih napadih na regijo Harkov na severu Ukrajine so bili danes ubiti najmanj trije ljudje, še deset je ranjenih, skupno pa so ruski napadi po vsej Ukrajini v zadnjih 24 urah terjali osem življenj. O več ranjenih, požarih in škodi so danes zjutraj poročali tudi iz mesta Harkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Sovražnik je napadel mesto Čugujiv," je na Telegramu zapisal guverner regije Harkov Oleg Sinegubov in dodal, da so v napadih umrli trije ljudje, med njimi 22-letna nosečnica, še okrog deset ljudi je ranjenih. Dodal je, da so napadi povzročili več požarov, poškodovanih je bilo najmanj 18 vozil in več stanovanjskih stavb.
Župan istoimenske regionalne prestolnice Igor Terehov je prav tako sporočil, da je bilo v mestu ranjenih 15 ljudi.
Napadi v Harkovu so povzročili več požarov.
V zadnjih 24 urah je bilo v ruskih napadih skupno ubitih najmanj osem ljudi, okoli 40 pa je bilo ranjenih, so danes še sporočile ukrajinske oblasti. "Ker Rusija na bojišču ne more doseči svojih ciljev, stopnjuje teror nad civilisti. Ves svet pozivamo, naj okrepi pritisk na ruski režim in še dodatno poveča ceno tega terorja za agresorja," je po navedbah AFP dejal ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha.
Združeni narodi so aprila ocenili, da je bilo v Ukrajini doslej med vojno, ki se je začela februarja 2022, skupno ubitih najmanj 15.850 civilistov, še več deset tisoč je bilo ranjenih.
Rusija še naprej vsakodnevno izvaja napade na cilje po vsej Ukrajini. Tamkajšnja zračna obramba je danes sporočila, da je ponoči sestrelila 146 od 166 ruskih dronov. Ukrajina pa odgovarja z lastnimi napadi, tudi s takšnimi, ki segajo vse globlje na rusko ozemlje.
V ukrajinskih napadih z droni je bil ponoči že drugo noč zapored poškodovan Čonharski most, ključna povezava med ukrajinsko regijo Herson, ki jo delno zaseda Rusija, in okupiranim polotokom Krim, ki si ga je Rusija nezakonito priključila leta 2014. Ukrajinska vojska je maja sprožila širšo operacijo, s katero želi Krim odrezati od preostanka zasedenih ozemelj in prekiniti oskrbovalne poti za rusko vojsko.
